Jedro

Argument, da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno in da dokazi niso potrebni glede na izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič, pa tudi listinske (neimenovane) dokaze, bi prišel v poštev le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati. Ne velja pa tudi obratno. Eventualno prepričanje sodišča, da ni prišlo do novih zaposlitev in da odpoved ne predstavlja povračilnega ukrepa, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odredbe o čakanju na delo iz poslovnega razloga z dne 8. 12. 2020 ter da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo. Zavrnilo je tudi zahtevke za reintegracijo, reparacijo, plačilo denarnega povračila v znesku 48.146,28 EUR in odškodnine v znesku 5.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je dolžna tožnica povrniti toženki stroške postopka v znesku 2.040,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njene dokazne predloge (izvensodno poravnavo z dne 14. 11. 2019, čeprav je v zvezi s tem sprejelo dokazne zaključke v točki 38 obrazložitve, in predložitev analize A.) s pavšalno obrazložitvijo, da je v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje. Prav tako sodišče ni ravnalo pravilno, ko ni pridobilo podatkov o novih zaposlitvah ter pogodb o zaposlitvi za B. B., C. C. in D. D., ker je ocenilo, da niso odločilni za presojo oziroma so nepotrebni. Uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave RS, saj ji z neizvedbo predlaganih dokazov ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obsežno izpodbija dejanske zaključke in pravna stališča sodišča prve stopnje. Graja odločitev o stroških postopka in priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka se pritožuje zoper stroškovni izrek sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi ji moralo sodišče priznati stroške kilometrine na relaciji Celje - Ljubljana - Celje za prihod pooblaščenca na naroke za glavno obravnavo in odsotnosti iz pisarne v času potovanja. Priglaša pritožbene stroške.

4. Stranki v odgovoru na pritožbi predlagata zavrnitev pritožb in priglašata stroške odgovora.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Pritožba tožnice utemeljeno uveljavlja kršitev določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje le pavšalno obrazložilo zavrnitev njenih dokaznih predlogov glede pridobitve analize A., podatkov o novih zaposlitvah pri E. in F. od 1. 1. 2019 dalje, pogodb o zaposlitvi za B. B., C. C. in D. D. ter izvensodne poravnave z dne 14. 11. 2019, čeprav je v zvezi s slednjo naredilo dokazne zaključke v točki 38 obrazložitve. Ker se pritožbeni preizkus začne s preizkusom naštetih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) ne opredeljuje.

8. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe glede navedenih zavrnjenih dokaznih predlogov pavšalno navedlo le, da ti dokazi niso potrebni in da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno, zato je odločilo na podlagi izvedenih dokazov. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti. Ne zadošča, da sodišče navede, da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno in da so dokazi nepotrebni, temveč mora pojasniti razloge za takšno stališče. Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu.

9. Tožnica je zatrjevala zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S predlaganimi dokazi je želela dokazati, da je odpovedni razlog navidezen in da redna odpoved predstavlja povračilni ukrep (ravno nasprotno, kot je dokazovala toženka in kot je ugotovilo sodišče). Dokazni predlog tožnice za opravo poizvedbe o novih zaposlitvah pri toženki od 1. 1. 2019 dalje, ker teh podatkov pri E. sama ni mogla pridobiti, je sodišče kot nepotreben zavrnilo, kar kaže na nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno glede uspešnosti dokazovanja spornih dejstev, ki jih je želela tožnica s predlaganim dokazom izpodbiti, ne pa na nepotrebnost predlaganega dokaza. Tudi argument, da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno in da dokazi niso potrebni glede na izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič, pa tudi listinske (neimenovane) dokaze, bi prišel v poštev le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati. Ne velja pa tudi obratno. Eventualno prepričanje sodišča, da ni prišlo do novih zaposlitev in da odpoved ne predstavlja povračilnega ukrepa, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo tako, da je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP), saj gre za postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje – ne more sanirati. V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari je utemeljena tudi pritožba toženke zoper stroškovni izrek sodbe. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje bodisi izvesti predlagane dokaze tožnice in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno bodisi njihovo neizvedbo ustrezno obrazložiti s sprejemljivimi, dopustnimi razlogi.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.