Jedro

V kolikor sodišče v razlogih ne navede, kaj je temelj dolžnikove zaveze, pa zahtevku ugodi, je podana bistvena krštiev določb.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Temljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr.št. IV I 2688/93 z dne 8.12.1993, ohranilo v veljavi v 1. toči izreka za glavnico v znesku 6.442,00 SIT, v 2. točki izreka z zakonitimi zamudnimi obrestmi na dan 30.9.1993 v znesku 1.493,00 SIT, v 3. točki izreka za zakonite zamudne obresti od 1.10.1993 do plačila ter v 4. točki izreka za stroške v znesku 2.960,00 SIT. Prvo sodišče je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 8.100,00 SIT. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 3. točke 353. člena ZPP ter predlaga, naj sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa, naj le-to spremeni, tako da zahtevek stroškovno zavrne. Pritožnik navaja, da je izpodbijana sodba absolutno nična, saj S-podjetje sploh ni stranka v predmetni zadevi. Nadalje pravi, da tudi Skupnost stanovalacev, ki je vložila tožbo, ne obstaja več, saj je prenehala po samem zakonu. Ker ne obstaja več, tudi ne more imeti procesne sposobnosti, zato je podana bistvena kršitev postopka. Poleg tega pooblaščenec tožeče stranke ni predložil pooblastila, čeprav ga je sodišče k temu izrecno pozvalo. Nadalje pritožnik opozarja, da tožena stranka v obdobju, na katero se nanaša vtoževana terjatev, spoloh ni bila uporabnik tega stanovanja, niti ni imela tam prijavljenega stalnega bivališča, niti ni lastnik spornega stanovanja. Pritožba je utemeljena Pritožbeno sodišče že uvodoma ugotavlja, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ni namreč razvidno, na podlagi česa naj bi bil toženec zazvezan k plačilu vtoževanega zneska. Drži sicer, da se nanj glasi verodostojna listina, ki pa ji je toženec kot dolžnik v izvršilnem postopku ugovarjal ter se je postopek ravno zaradi razjsnitve spornih vprašanj nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ker pa prvo sodišče v tem postopku ni navedlo razlogov oziroma so ti nejasni glede samega temelja obveznosti, sodbe ni mogoče preizkusiti in jo je bilo potrebno že iz tega razloga razveljaviti. Poleg tega je toženec podal ugovor glede aktivne legitimacije SPL Ljubljana. Pritožbeno sodišče tudi v zvezi s tem ugotavlja, da iz provostopne odločbe ne izhajajo razlogi glede pravnega nasledstva oziroam so ti nerazumljivi. Stanovanjski zakon v 29. členu res določa, da upravnik v mejah svojh pooblstil zastopa lastnike pred sodiščem v sporih in njihovih pravicah in koristih po istem zakonu. Vendar pa pojem zastopanje ne pomeni, da zastopnik nastopa v svojem imenu in za svoj račun, marveč ravno obratno. SPL Ljubljana pa v tem postopku najprej nastopa v vlogi pooblaščenca, nato pa v vlogi stranke. Takšna procesna situacija je v obravnavani zadevi nerazumljiva in je ni mogoče preizkusiti. Iz navedenih razlogov (354/2-13 čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77) je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje. V novem postopku bo potrebno pojasniti, kakšen je pravni temelj toženčeve obveznosti ter v kakšni procesni vlogi in zakaj nastopa v postopku SPL Ljubljana. Odločitev o stroških temeji na določilu 3. odstavka 166. člena ZPP/77.