Jedro

V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.

Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.

Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče pustilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 92595/2016 z dne 2. 2. 2016, v 1. odstavku izreka v celoti v veljavi, v 3. odstavku izreka pa za izvršilne stroške v višini 75,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). Za izvršilne stroške v znesku 24,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2016 dalje do plačila, je navedeni sklep o izvršbi v 3. odstavku izreka razveljavilo in v tem delu predlog za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 228,47 EUR, v 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Kljub temu, da gre za spor majhne vrednosti, je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP o obravnavani pritožbi odločal senat. Sodba v sporu majhne vrednosti se sicer lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), vendar gre v konkretnem primeru za sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP), ki pa jo je na podlagi tretjega odstavka 338. člena mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. 6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2016 predlagala razpis naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je narok razpisalo za dne 3. 10. 2016 ob 9.30 uri. Vabilo na narok je bilo toženi stranki pravilno vročeno 25. 9. 2016, kar v postopku ni bilo sporno. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 3. 10. 2016 izhaja, da na narok ni pristopila nobena stranka, zaradi česar bo izdana sodba na podlagi pripoznave. Ob 9.33 uri je sodišče narok zaključilo. Na list. št. 67 spisa se nahaja uradni zaznamek, iz katerega izhaja, da so ob 9.31 uri v vpisnik poklicali iz odvetniške pisarne pooblaščenke tožene stranke s prošnjo, naj sodišče počaka na pooblaščenko, ki bo na narok zaradi nesreče na cesti malo zamudila. Iz uradnega zaznamka strokovne sodelavke na list. št. 67 izhaja, da je sodišče zgoraj navedeno obvestilo odvetniške pisarne prejelo potem, ko je bil narok za glavno obravnavo že zaključen. Iz uradnega zaznamka na list. št. 68 nadalje izhaja, da je pooblaščenka tožene stranke prispela pred razpravno dvorano ob 9.38 uri, vendar je bila le-ta zaklenjena.

7. Tretji odstavek 454. člena ZPP določa, da sodišče v sporu majhne vrednosti izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka, ki je predlagala izvedbo naroka, ne pride na narok, pa je bila v redu vabljena, in ne gre za zahtevek, s katerim ne more razpolagati. Tožena stranka je v pritožbi navajala, da v konkretnem primeru fikcija pripoznave tožbenega zahtevka ni nastopila. Pooblaščenka tožene stranke naj bi namreč na narok zamudila zaradi prometnega zastoja, o čemer je bilo sodišče (preko vpisnika gospodarskega oddelka) telefonsko obveščeno ob 9.31 uri in zaprošeno, da z izvedbo naroka počaka. Obvestilo o zamudi je torej sodišče (preko vpisnika) prejelo pred zaključkom naroka za glavno obravnavo in ne po zaključku, kot to izhaja iz uradnega zaznamka strokovne sodelavke na list. št. 67. Glede na to je tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očitala bistveno kršitev določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in navajala, da bi glede na objektivne okoliščine, ki so povzročile zamudo, sodišče prve stopnje moralo počakati z izvedbo naroka oziroma zaključeni narok znova odpreti ali pa ravnanje pooblaščenke tožene stranke šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

8. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče postopanje pooblaščenke oziroma prejeto telefonsko obvestilo o zamudi obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni pravilno. Vrnitev v prejšnje stanje mora stranka predlagati (116. člen ZPP). Predloge, ki se vlagajo zunaj obravnave, pa je treba podati z vlogo (prvi odstavek 105. člena ZPP), ki mora biti v pisni obliki (prvi odstavek 105a. člena in prvi odstavek 494. člena ZPP). Zato zgolj telefonsko obvestilo sodišču o zamudi, ni mogoče šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

9. Nadalje tudi ni pravilno stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi obvestila o zamudi že končani narok za glavno obravnavo znova odpreti. Iz 292. člena ZPP izhaja, da se končana glavna obravnava lahko znova začne le, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembna vprašanja, za kar v konkretnem primeru ni šlo.

10. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je sodišče obvestilo o zamudi prejelo preden je narok končalo (za izvedbo glavne obravnave pogoji niso bili izpolnjeni). Poslovanje sodišča namreč ne more iti v škodo stranke. Ker je na vpisnik sodišča telefonsko obvestilo pooblaščenke tožene stranke prispelo pred zaključkom naroka (ob 9.31 uri), ne drži stališče sodišča prve stopnje, da je obvestilo o zamudi prejelo po zaključku glavne obravnave (pravilno zaključku naroka).

11. Do fikcije pripoznave zahtevka iz tretjega odstavka 454. člena ZPP lahko pride le, če tožena stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka, na narok (sploh) ne pride in svojega izostanka ne opraviči. V konkretnem primeru tožena stranka na narok res ni pristopila ob uri, ko je bil narok oklican, pač pa 8 minut pozneje, ko pa je bil narok že zaključen. Zaključen je bil v 3 minutah, saj je sodišče le ugotovilo, da na narok ni nihče pristopil. V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.

12. Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičenega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka(1).

13. Glede na specifične okoliščine konkretnega primera, ki se nanašajo na nepravočasen prihod pooblaščenke tožene stranke na narok, bi sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča moralo opraviti presojo resnosti strankine zahteve za razpis naroka. Iz razlogov izpodbijane sodbe pa smiselno izhaja, da resnosti zahteve za razpis naroka ni sodišče presojalo zato, ker o obvestilu tožene stranke, da je že na poti in da bo na narok prišla z zamudo, ni vedelo. Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka zahtevek pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti. S tem se izkaže, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

14. Ker navedene kršitve pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, je pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do prejete prošnje pooblaščenke tožene stranke, da se z izvedbo naroka nekoliko počaka, ker je na poti na sodišče zastala v prometu. Če oceni, da je predstavljalo obvestilo pooblaščenke le nedovoljen manever, da se postopek zavleče, naj ponovno izda sodbo na podlagi pripoznave, razloge za takšno presojo pa ustrezno obrazloži v sodbi, da jih bo tudi mogoče preizkusiti. Če pa oceni, da bi glede na vsebino prejetega obvestila v okoliščinah konkretnega primera z glavno obravnavo počakalo na prihod pooblaščenke tožene stranke, naj v zadevi ponovno razpiše narok za glavno obravnavo.

15. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej sodbo in sklep VSL 4521/2010 z dne 30. 3. 2011