Jedro

Vloga z dne 4. 10. 2010 je navajana kot ugovor na odločbo in ni izrecno navedena kot predlog za obnovo postopka. Pa tudi sicer je iz njene vsebine mogoče zaključiti, da je prijavitelj na Javni razpis v njej navedel razloge, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjeni obrazec prijave (v vlogi se za neljubo napako celo opravičujejo), nadaljnjo nepravilno postopanje upravnega organa, ker niso bili pozvani k dopolnitvi vloge in celo na ponovno preverjanje zaposlenih kadrov pri izbranem koncesionarju. Vse to pa so takšna dejstva oziroma okoliščine, ki jih upravni organ ne more obravnavati kot nova dejstva ali nove dokaze. Novi dokaz je namreč lahko obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ni imela možnosti uporabiti teh dejstev, ni uspela dokazati.

Izrek

1.Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, številka 014-20/2010/192 z dne 11. 10. 2010 se odpravi.

2.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Zahteva A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ugodila predlogu za obnovo postopka, ki jo je vložila veterinarska organizacija A. d.o.o., tako, da se v celoti ponovno oceni vlogi veterinarskih organizacij A. d.o.o. ... in Veterinarstvo B. d.o.o., ... V obrazložitvi upravni organ navaja, da je bil objavljen razpis v Uradnem listu RS, številka 27 z dne 2. 4. 2010, za dodelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije. Opredeljeni so kriteriji za izbiro koncesionarja v razpisu. Izbere se veterinarska organizacija, ki izpolnjuje vse pogoje in zbere največje število točk po prednostnih merilih javnega razpisa. Vloge so se podajale na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del javnega razpisa, veterinarska organizacija A. je na prijavnem obrazcu, številka 12 „DDD“ v 1. točki obkrožila izjavo, da prijavitelj nima sklenjene koncesijske pogodbe z VURS za izvajanje veterinarske dejavnosti DDD, v 2. točki pa je obkrožena izjava, da ima prijavitelj pravnomočno odločbo VURS o izpolnjevanju pogojev za izvajanje veterinarske dejavnosti DDD. Vpisana je odločba VURS, številka 014-3/20107/9 z dne 21. 4. 2010. Iz podatkov je razvidno, da si je A. d.o.o. pri VURS pridobila odločbo, številka 014-3/2010/4 z dne 11. 3. 2010, o izpolnjevanju pogojev za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD) ter pogoje za dezinfekcijo že očiščenih prvotnih sredstev tipa avtomobilske prikolice. Odločba je bila vročena dne 16. 3. 2010 in je postala pravnomočna dne 1. 4. 2010. Prijavitelju niso priznane točke iz naslova pridobljene koncesije ali pravnomočne odločbe VURS o izpolnjevanju pogojev za izvajanje veterinarske dejavnosti DDD (možni sta dve točki). Ker ima predlagateljica pravnomočno odločbo VURS o izpolnjevanju pogojev za izvajanje veterinarske dejavnosti DDD že na dan objave javnega razpisa, to pa pri izračunu točk po prednostnih merilih iz točke 4 poglavja VIII javnega razpisa ni bilo upoštevano, tožena stranka ocenjuje, da je predlog utemeljen. Glede izkazanega dvoma glede kadrovskih zmogljivosti bo VURS ponovno v celoti ocenil obe vlogi.

Tožeča stranka uveljavlja tožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb upravnega postopka. Predlagatelj je imel na podlagi izdane odločbe Veterinarske uprave, številka 014-2/2010/168 z dne 24. 9. 2010, možnost vložiti tožbo pri Upravnem sodišču RS, v kateri bi lahko uveljavljal razloge, ki jih je v predlogu za obnovo postopka. Navaja, iz katerih razlogov je mogoče vložiti predlog za obnovo postopka (260. v zvezi z 268. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, številka 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, dalje ZUP). V tem primeru nobeden od teh razlogov ni podan. Sklepa ni mogoče preizkusiti, zato gre za absolutno bistveno kršitev določb drugega odstavka 7. točke 237. člena ZUP. Nobenih razlogov ni za obnovo postopka, niti ni bil začet po uradni dolžnosti. Tožena stranka kot upravni organ, bi moral ravnati pravilno in strokovno. A. ne izpolnjuje prednostnih pogojev v zvezi z 12. točko javnega razpisa, ker je odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje veterinarske dejavnosti DDD izdana 21. 4. 2010, torej po poteku javnega razpisa. Upoštevati bi moral določbe 67. člena ZUP in pozvati na dopolnitev vloge prijavitelja, ne pa uvesti obnovo postopka. Morebitna ugotovitev napačno ugotovljenih dejstev je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in tožbeni razlog za sprožitev upravnega spora in ne za obnovo postopka. Gre za kršitev temeljnega načela materialne resnice, ki ga določa 8. člen ZUP. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi, in da se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vse v 15. dneh, pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobno navaja celotno ureditev veterinarske dejavnosti na območju upravne enote ali večjega števila občin, prednostna merila, njihovo vrednotenje in način izbire v predmetnem upravnem sporu. Ker te navedbe niso pravno relevantne za odločitev sodišča, jih sodišče v sodbo ne povzema.

Stranka z interesom v tem sporu A. d.o.o. (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1) v odgovoru na tožbo navaja razloge, zakaj so tožbene navedbe tožeče stranke neutemeljene in na posamezne tožbene navedbe podrobno odgovarja. Ker tudi navedbe v odgovoru na tožbo stranke z interesom niso relevantne za predmetno odločitev, jih sodišče v odločbo ne povzema.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Med strankami postopka je sporno to, ali se lahko takšna vloga (ugovor na odločbo z dne 4. 10. 2010) stranke z interesom A. d.o.o. ... obravnava kot predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Veterinarske uprave Republike Slovenije, številka 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, o dodelitvi koncesije Veterinarstvu B. d.o.o., ali pa takšne vloge, glede na njene vsebinske navedbe, ni mogoče obravnavati kot predloga za uporabo tega izrednega pravnega sredstva. Zakon o splošnem upravnem postopku določa v 260. členu, da se postopek, ki je končan z odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi med drugim tudi, če se izve za nova dejstva ali se najde, ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli biti sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Kot izhaja iz navedenega ugovora na odločbo z dne 4. 10. 2010 A. d.o.o., so v njem navedene okoliščine, ki se nanašajo na nepravilno vneseno številko odločbe, v obrazec priloge 12 javnega razpisa za dodelitev koncesije, in tudi na napačno citirano odločbo, čeprav bi morali navesti odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje veterinarske dejavnosti DDD, obenem pa predlagajo tudi ponovno preveritev kadrov pri trenutno zaposlenih Veterinarstvu B. d.o.o., ker naj bi drugačni podatki izhajali iz Zavoda za zaposlovanje. Ne samo, da je vloga z dne 4. 10. 2010 navajana kot ugovor na odločbo in ni izrecno navedena kot predlog za obnovo postopka, tudi sicer je iz vsebinskih razlogov v ugovoru mogoče zaključiti, da je A. d.o.o. kot prijavitelj na Javni razpis za izbiro koncesionarja navedla razloge, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjeni obrazec prijave (v vlogi se za neljubo napako celo opravičujejo), nadaljnjo nepravilno postopanje upravnega organa, ker niso bili pozvani k dopolnitvi vloge in celo na ponovno preverjanje zaposlenih kadrov pri izbranem koncesionarju. Vse to pa so takšna dejstva oziroma okoliščine, ki jih upravni organ ne more obravnavati kot nova dejstva ali nove dokaze. Novi dokaz je namreč lahko obnovitveni razloge le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ni imela možnosti uporabiti teh dejstev, ni uspela dokazati.

Sodišče je tako presodilo, da se vloga stranke z interesom A. d.o.o. z dne 4. 10. 2010, imenovane kot ugovor na odločbo o izbiri koncesionarja ne more šteti, iz zgoraj navedenih formalnih in vsebinskih razlogov, kot predlog za obnovo postopka. Tožena stranka bi morala to vlogo, ki je bila dana v roku za vložitev tožbe proti odločbi tožene stranke o izbiri koncesionarja, številka 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, šteti kot morebiti vloženo tožbo proti izpodbijani odločbi, nobene formalne in vsebinske pravne podlage pa ni imela, da je vloženi ugovor obravnavala kot izredno pravno sredstvo.

5. členi ZUS-1 (Uradni list RS, številka 105/06 in 62/10) določa v drugem odstavku, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Glede na to, da se izpodbija v tem upravnem sporu sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep zaradi nepravilno uporabljenih določb ZUP na podlagi 1. točke prvega odstavka 65. člena ZUP odpravilo in ga ni vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

K točki 3 izreka: Sodišče je zahtevo stranke z interesom A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka, ob primerni uporabi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, zavrnilo.