Jedro

Zavarovanje iz 18. člena ZPIZ-2 se po 177. členu ZPIZ-2 ne vzpostavi le za nazaj, temveč glede na izrecno določbo 3. odstavka 18. člena ZPIZ-2 šele ob pogoju, da oseba ni zavarovana po kateri drugi podlagi iz 14. do 17. ter 19. ali 25. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča enako velja tudi, če obstoji pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje po drugi podlagi, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena. Če obstoji zavarovanje po drugi podlagi, ki je ob izpolnjenih pogojih nastalo ex lege, čeprav ni bila vložena prijava zavarovanje, zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 ni moglo nastati, saj je izključeno z obstojem druge zavarovalne podlage.

Čeprav je tožnica v letu 2016 in 2017 opravljala študentsko delo in od plačila plačevala tudi prispevke, pogoji za zavarovanje na temelju 18. člena ZPIZ-2 sploh niso bili izpolnjeni, saj je bilo zavarovanje po tej podlagi zaradi sočasnega družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda, ki je podlaga za prednostno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, izključeno. Ker torej tožnica od 1. 4. 2017 dalje ni bila vključena v obvezno zavarovanje po nobeni podlagi, sočasno pa je bila od 14. 12. 2015 do 25. 4. 2017 družbenica in poslovodja zasebnega zavoda, je imel toženec v 37. členu ZPIZ-2B podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 do 25. 4. 2017.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti pravilno glasi: „ Tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 27. 2. 2018 in št. dosjeja: ... , št. zadeve; ... z dne 31. 5. 2017, se zavrne.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirano odločbo z dne 27. 2. 2018 (I. točka izreka), odločbo z dne 31. 5. 2017 pa spremenilo tako, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot ustanovitelj in poslovodna oseba zavoda A., B., v obdobju od 5. 10. 2016 do 31. 12. 2016 (II. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače (odpravo celotne odločbe z dne 31. 5. 2017), je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Sporno je vprašanje, ali je imela tožnica v obravnavanem obdobju lastnost zavarovanca na podlagi drugega pravnega razmerja. V tem obdobju pogoji za zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 niso bili izpolnjeni, zato z vključitvijo v zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 podlaga zavarovanja ni bila spremenjena za nazaj. Podlaga za zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 zaradi družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda sploh ni obstajala. Tožnica v obravnavanem obdobju po samem zakonu izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2. Na tej podlagi je pridobila lastnost zavarovanca, čeprav prijave v zavarovanje ni vložila. Ker je po 1. odstavku 77. člena ZMEPIZ-1 pravno razmerje, na podlagi katerega je zavarovanje obvezno po 16. členu ZPIZ-2, torej vpis relevantnih statusov v register, že obstajalo, v istem obdobju pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 niso bili podani. Z ugotovitvijo lastnosti zavarovanca po 16. členu ZPIZ-2, je tožnica v obravnavanem obdobju lastnost zavarovanca šele pridobila. Način ugotavljanja zavarovalne dobe, predpisan v 5. do 11. odstavku 130. člena ZPIZ-2, izhaja iz posebnosti pravnih razmerij. Začetek zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2 se lahko določi s 1. 1., vendar le, če zavarovanec v celem koledarskem letu, za katero se opravi izračun zavarovane dobe, ni bil zavarovan na drugi podlagi, kot konec pa se določi dan, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja. Tožnica je bila od 1. 1. 2017 do 25. 4. 2017 vključena v zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, od 26. 4. 2017 dalje pa se po 8. odstavku 130. člena ZPIZ-2 začne zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, ki po 10. odstavku 130. člena ZPIZ-2 traja do 31. 12. 2017. Tako ima tožnica ob pogoju plačila prispevkov v letu 2017 skupaj 12 mesecev zavarovalne dobe. Izpostavlja 3. odstavek 177. člena ZPIZ-2 in opozarja še na 2. in 5. odstavek 40. člena, 45. člen, 1. odstavek 77. člena, 1. odstavek 78. člena, 4. odstavek 81. člena ZMEPIZ-1 ter 3. odstavek 37. člena ZPIZ-2. V sodni praksi uveljavljeno stališče, da sprememba zavarovalne podlage ni dovoljena, če je oseba v obdobju, v katerem je obstajalo pravno razmerje, ki je prednostna podlaga, že imela pravnomočno urejeno zavarovalno razmerje, za obravnavani primer ni uporabljivo. Pravnomočno urejeno pravno razmerje pomeni le obdobja, ki so bila kot obdobja zavarovanja vpisana v matično evidenco zavarovancev na podlagi prijave v zavarovanje. Le v teh primerih se lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti lahko ugotavlja samo za naprej. V obravnavanem primeru sta obstajali dve pravni razmerji, ki nista enakovrstni, za nobeno pa ni bila vložena prijava v zavarovanje. Čeprav so bili od prejemkov iz drugega pravnega razmerja plačani prispevki, prijava niti odjava iz zavarovanja nista bili podani in nista bili vpisani v matično evidenco, zato je zmoten zaključek, da gre za pravnomočno urejeno pravno razmerje. Informacija o trajanju zavarovalne dobe, pridobljene s plačilom prispevkov od prejemkov iz drugega pravnega razmerja, predstavlja le informacijo zavarovancu, ne pa prijave in odjave iz zavarovanja. Obdobje zavarovanja ni opredeljeno, ker se glede na ostala zavarovanja, krajša od 12 mesecev, šele naknadno določi. 3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijanega dela sodbe. Zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 je bilo ex lege že ugotovljeno za nazaj. Plačani so bili tudi prispevki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba sodišča prve stopnje izpodbija, jo je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 preizkusilo le v delu, v katerem toženec ni uspel. Torej v obsegu ugoditvene I. in II. točke izreka. Po preizkusu zadeve v navedenem obsegu in skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine

6. V tej zadevi je sporna ugotovitev lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čeprav je tožnica v letih 2015, 2016 in 2017 opravljala študentsko delo in tudi plačala prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz tega naslova1, na podlagi katerih ji je bila priznana zavarovalna doba, ki se upošteva v pokojninsko dobo, je bila z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma po uradni dolžnosti v obdobju od 1. 4. 2016 do 25. 4. 2017, torej za nazaj, vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju lastništva in poslovodenja zasebnega zavoda.

Poleg tega, da je tožnica opravljala študentsko delo, je bila namreč sočasno od 14. 12. 2015 do 25. 4. 2017 v Poslovnem registru Slovenije vpisana kot ustanoviteljica in poslovodna oseba zavoda A., B., in v tem obdobju na temelju družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ni vložila prijave v obvezno zavarovanje.

7. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju, razen od 5. 10. do 31. 12. 2016, že pravnomočno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova drugega pravnega razmerja, torej opravljanja študentskega dela, zaradi česar za to obdobje za nazaj naj ne bi bilo mogoče pravilno in zakonito spreminjati lastnosti zavarovanca po drugi podlagi.

Materialno pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

8. Po ustaljeni sodni praksi status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja pravnomočno urejen status osebe, v katerega je mogoče poseči le ob pogojih, po postopku in na način, ki ga določa zakon, torej z izrednimi pravnimi sredstvi, in ga v rednem postopku ni mogoče spreminjati za nazaj. Tudi po 82. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)2 do spremembe zavarovalne podlage lahko praviloma pride le za naprej, z dnem izdaje odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.

Vendar sodišče prve stopnje zmotno razloguje, da je obvezno zavarovanje na temelju drugega pravnega razmerja oziroma opravljanja študentskega dela pravnomočno pravno razmerje, čeprav so sočasno izpolnjeni pogoji za zavarovanje na temelju družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda. Po stališču pritožbenega sodišča namreč prav zaradi družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda zavarovanje na temelju drugega pravnega razmerja sploh ni moglo nastati, kaj šele da bi postalo pravnomočno.

9. Po 6. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 so v obvezno zavarovanje vključene osebe ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodna pogodba. Zavarovalno razmerje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Podlage obveznega zavarovanja ZPIZ-2 opredeljuje v 13. do 19. in 25. členu. Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi (2. odstavek 13. člena ZPIZ-2).

10. Skladno s 16. členom ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra (3. odstavek 22. člena ZPIZ-2). Prijavo v zavarovanje je dolžan vložiti sam zavarovanec (2. točka 1. odstavka 31. člena ZMEPIZ-1).

11. Po 18. členu ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Gre za izvedbo načela, da vsako delo šteje4. Po tej določbi se od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF-C)5 s 1. 2. 2015 dalje zavarujejo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja in opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela.6 Dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo, so torej v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni kot osebe, ki delo opravljajo v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja. Gre zlasti za kratkotrajna, neredna in občasna pogodbena dela ali opravljanje določenih funkcij. Zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja ni več pogojeno z višino doseženega dohodka kot po prej veljavnih predpisih7, temveč je dolžina obdobja zavarovanja odvisna od dohodka.

Vendar je v 3. odstavku 18. člena ZPIZ-2 eksplicitno določeno, da se ne glede na 2. odstavek 13. člena tega zakona oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona. Pomeni, da so iz zavarovanja na podlagi drugega pravnega razmerja, poleg uživalcev pokojnine, izključene tudi osebe, ki so prednostno zavarovane po 14. do 17. členu ter 19. ali 25. členu ZPIZ-2. Torej tudi po 16. členu ZPIZ-2. Gre za izjemo od prednostnega vrstnega reda obveznih zavarovanj iz 2. odstavka 13. člena ZPIZ-2. 12. Zavarovalna doba iz zavarovanja na temelju drugega pravnega razmerja je posebej urejena v 5. do 11. odstavku 130. člena ZPIZ-2. V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona (5. odstavek). Ugotovitev trajanja zavarovalne dobe je predpisana v 6. odstavku 130. člena ZPIZ-2 in je odvisna od dosežene povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. Obdobje zavarovanja se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. 12. tega leta (7. odstavek). Če zavarovanec v koledarskem letu, za katero se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom (8. odstavek). Če v letu, za katero se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja (10. odstavek).

Predpisan način ugotavljanja zavarovalne dobe je novost, uvedena prav zaradi posebnosti pravnih razmerij, pri katerih ni mogoče določiti začetka in prenehanja pravnega razmerja na enak način kot za druge zavarovance. V 3. odstavku 177. člena ZPIZ-2 je zato izrecno predpisano, da se za zavarovance iz 18. člena tega zakona lastnost zavarovanca ugotavlja po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila izplačana, razen v primeru, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja. Ker za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 ni mogoče tekoče vlaganje prijav in odjav zavarovanja, je vrstni red evidentiranja obdobja zavarovanja in plačila prispevkov obraten kot pri drugih zavarovanjih. Zavezanec ne vloži prijave in odjave zavarovanja, temveč se na podlagi 78. in 79. člena ZMEPIZ-1 najprej obračuna in plača prispevek, šele nato pa se v skladu s 130. členom ZPIZ-2 po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila izplačana po uradni dolžnosti, ugotovi in v matični evidenci zavarovancev evidentira obdobje zavarovanja. Naknadno ugotovljeno obdobje zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, čeprav se ugotavlja šele po preteku koledarskega leta, v katerem je bilo izvedeno plačilo prispevkov, ne more nadomestiti prej obstoječega obdobja zavarovanja po drugi podlagi.

Zavarovanje iz 18. člena ZPIZ-2 se torej po 177. členu ZPIZ-2 ne vzpostavi le za nazaj, temveč glede na izrecno določbo 3. odstavka 18. člena ZPIZ-2 šele ob pogoju, da oseba ni zavarovana po kateri drugi podlagi iz 14. do 17. ter 19. ali 25. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča enako velja tudi, če obstoji pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje po drugi podlagi, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena. Če obstoji zavarovanje po drugi podlagi, ki je ob izpolnjenih pogojih nastalo ex lege, čeprav ni bila vložena prijava zavarovanje, zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 ni moglo nastati, saj je izključeno z obstojem druge zavarovalne podlage.

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Čeprav je tožnica v letu 2016 in 2017 opravljala študentsko delo in od plačila plačevala tudi prispevke, pogoji za zavarovanje na temelju 18. člena ZPIZ-2 sploh niso bili izpolnjeni, saj je bilo zavarovanje po tej podlagi zaradi sočasnega družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda, ki je podlaga za prednostno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, izključeno. Ker torej tožnica od 1. 4. 2017 dalje ni bila vključena v obvezno zavarovanje po nobeni podlagi, sočasno pa je bila od 14. 12. 2015 do 25. 4. 2017 družbenica in poslovodja zasebnega zavoda, je imel toženec v 37. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)8 podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 do 25. 4. 2017. Obdobje zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2 bo pri tožnici lahko ugotovljeno do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja letno (10. odstavek 130. člena ZPIZ-2). Že plačani prispevki pa bodo lahko upoštevani pri odmeri prispevkov na temelju družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda.

14. Vse predhodno navedeno pomeni, da sta izpodbijana posamična upravna akta toženca o vključitvi tožnice v obvezno zavarovanje na temelju družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda pravilna in zakonita ter posledično z izpodbijanim delom sodbe nezakonito odpravljena oziroma delno spremenjena in tožnica nezakonito vključena v obvezno zavarovanje na temelju 16. člena ZPIZ-2 le za obdobje od 5. 10. 2016 do 31. 12. 2016. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in na temelju 5. alineje 358. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava sodbo sodišča prve stopnje zaradi jasnosti izreka spremeniti tako, da v celoti pravilno glasi, kot izhaja iz izreka te sodbe. Torej tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 27. 2. 2018 in z dne 31. 5. 2017 zavrniti.

1 Za leto 2015 v višini 1.309,89 EUR, za leto 2016 v višini 1.975,83 EUR in za leto 2017 v višini 1.809,63 EUR. 2 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96 /2012 s spremembami. 4 Več avtorjev, Novi veliki komentar Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, Založba Reforma, Ljubljana 2014, stran 73. 5 Ur. l. RS, št. 95/14. 6 6. člen ZUJF-C. 7 5. odstavek 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami). 8 Ur. l. RS, št. 102/15.