Jedro

Tožena stranka ni imela podlage za to, da je tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep zavrgla kot prepozno, saj pritožbi ni priložena pisemska ovojnica, iz katere bi bil razviden način pošiljanja pošiljke in naslovnik. Za presojo pravočasnosti namreč ne zadošča dohodna štampiljka tožene stranke. Poleg tega pa bi morala tožena stranka pritožbo, ki je bila poslana neposredno njej, v skladu z 2. odstavkom 233. člena ZUP/86, poslati v pristojno reševanje prvostopnemu organu; ker je ni, je bistveno kršila pravila postopka in je tožniku odvzela pravico do pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 9/98-10 z dne 16.3.2000, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.1.1998, s katero je tožena stranka zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Š./J. z dne 2.12.1997. S prvostopnim sklepom je bilo odločeno, da mora tožnik v treh dneh od vročitve sklepa plačati denarno kazen v znesku 20.000 tolarjev, zagroženo s poprejšnjim sklepom z dne 16.9.1997 (1. točka), ter da bo, če ne bo v nadaljnjem tridnevnem roku predložil vozniškega dovoljenja zaradi vpisa varstvenega ukrepa, kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v znesku 40.000 tolarjev (2. točka). Tožena stranka je pritožbo zavrgla kot prepozno vloženo. Sodišče prve stopnje je odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani sodbi pritrdilo in se pri tem sklicevalo na določbo 1. odstavka 230. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Sodišče prve stopnje je povzelo ugotovitve tožene stranke, da je bil tožniku prvostopni sklep vročen 5.12.1997 in da je tožnikova pritožba prispela k toženi stranki 22.12.1997, kar je tožena stranka potrdila z odtisom sprejemne štampiljke na zgornjem delu prve strani pošiljke - pritožbe. Ker pritožbi ni priložena pisemska ovojnica, sodišče prve stopnje meni, da pošiljka ni bila poslana priporočeno, saj bi v primeru, da bi bila poslana priporočeno, moral organ v skladu s 1. odstavkom 12. člena Uredbe o pisarniškem poslovanju in dolžnostih upravnih organov do dokumentacijskega gradiva (Uradni list RS, št. 72/94, v nadaljevanju Uredba) ovojnico priložiti pritožbi. Pritožba je bila torej poslana neposredno organu druge stopnje. Zato sodišče ni upoštevalo dokaza, ki ga je 20.12.1999 poslal tožnik, to je fotokopije potrdila o sprejemu pošiljke pošte K. z dne 19.12.1997, ker to ni nedvoumen dokaz o pravočasno poslani pritožbi. Tožnik v tožbi sam izrecno navaja, da je glede na pravni pouk prvostopnega sklepa sporno pritožbo vložil 18.12.1997 neposredno na toženo stranko in ne na Upravno enoto Š./J., iz fotokopije potrdila o sprejemu pošiljke pa izhaja, da je bila pošiljka naslovljena na Upravno enoto Š./J. in oddana na pošti 19.12.1997. Tožnik v pritožbi navaja, da sodba prvostopnega sodišča temelji na predpostavki, da upravni organi delajo po Uredbi. Po določbah Uredbe bi moral namreč delavec priložiti vlogi tudi pisemsko ovojnico, kadar je datum oddaje na pošti pomemben za ugotavljanje poteka roka. Meni da je v sodbi namerno navedeno dejstvo, da je zamenjal izraz "tožena stranka" z izrazom "Upravna enota Š./J.". ZUP/86 v 66. členu natančno določa, kaj mora storiti državni organ, ki ni pristojen za sprejem vloge (ne glede na rok). Zato predlaga, da sodišče natančno ugotovi na podlagi dokazila Pošte K. z dne 19.12.1997, kdaj je državni organ prejel in kako je konkretno to pisemsko pošiljko delavec državne uprave opremil z žigi, overbami, podpisi. Po njegovem mnenju je očitno, da je delavec državne uprave namerno storil dejanje v nasprotju z Uredbo, zato prosi sodišče, da upošteva pritožbo kot pravočasno in utemeljeno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, ker je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo, namesto da bi ji ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS.

Po 3. odstavku 234. člena ZUP/86 pravočasnost pritožbe, ki je bila izročena ali poslana naravnost organu druge stopnje, presoja prvostopni organ po dnevu, ko je bila izročena oziroma poslana organu druge stopnje. Ker v obravnavanem primeru pritožbi ni priložena pisemska ovojnica in ni drugih nespornih dokazov, iz katerih bi bila razvidna način pošiljanja pisemske pošiljke (navadano ali priporočeno) in naslovnik, po presoji pritožbenega sodišča v upravnih spisih ni bilo podlage za odločitev, da je bila pritožba vložena prepozno. Za pravilnost in zakonitost odločitve namreč ne zadoščajo predpostavke: da je treba po Uredbi pisemsko ovojnico priložiti le pisemski pošiljki, ki je po pošti poslana priporočeno; da je tožena stranka ravnala v skladu z Uredbo in da je tožena stranka odtisnila dohodno štampiljko z datumom na dan prispetja pritožbe k toženi stranki, s katerimi sta svoji odločitvi utemeljila tožena stranka in prvostopno sodišče. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da temelji odločba tožene stranke na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, kar je razlog za njeno odpravo po 2. točki 1. odstavka 60. člena ZUS. Ker tega ni napravilo prvostopno sodišče, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu. Zato je treba izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti že iz tega razloga in zadevo vrniti v novo sojenje.

Izpodbijano sodbo pa je treba razveljaviti tudi zato, ker je prvostopno sodišče prezrlo tudi kršitev pravil postopka v upravnem postopku, ki jo je tožena stranka zagrešila s tem, ko je v nasprotju z 2. odstavkom 233. člena ZUP/86 sama odločala o pritožbi, ne da bi jo (skupaj s pisemsko ovojnico) takoj po prejemu poslala prvostopnemu organu. S tem je prvostopnemu organu preprečila postopanje po 234. členu ZUP/86, ki med drugim zajema tudi ugotavljanje pravočasnosti pritožbe. Na ta način pa je bila tožniku v nasprotju z ZUP/86 odvzeta pravica do pritožbe.

Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek, v katerem bo upoštevaje ta sklep odpravilo očitane kršitve pravil postopka v upravnem sporu.