Jedro

V obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik, zato ga sodišče tudi ni še posebej pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog tožeče stranke za postavitev začasnega zastopnika se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil skupno tožbo sicer zoper dva izpodbijana akta, vendar jo je sodišče v skladu z določilom 1. odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) razdružilo tako, da ostaja predmet spora v obravnavanem primeru le uvodoma navedeni sklep tožene stranke št. Bpp 122/2015-6 z dne 31. 7. 2015, s katerim je bila zavržena prošnja tožnika z dne 29. 4. 2015 za dodelitev nujne in izjemne bpp v zvezi z vložitvijo revizij v zadevah št. I U 357/2015, I U 368/2015 in I U 369/2015, ker je po pozivu tožene stranke tožnikov stalni skrbnik – Center za socialno delo Domžale dne 12. 6. 2015 pisno sporočil, da ne odobrava tožnikove prošnje za bpp.

K točki I:

2. Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

3. Iz uvodoma navedenega izpodbijanega akta št. Bpp 122/2015-6 z dne 31. 7. 2015 (tožbena priloga A1) med drugim izhaja, da tožnika na podlagi odločbe z dne 22. 9. 2014 zastopa stalni skrbnik za poseben primer CSD Domžale, kot njegov zakoniti zastopnik. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da ko je tožnik vložil tožbo pri tukajšnjem sodišču zoper uvodoma navedeni akti tožene stranke št. Bpp 122/2015-6 z dne 31. 7. 2015, bi torej moral imeti za vložitev tožbe tudi odobritev svojega zakonitega zastopnika CSD Domžale.

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) primerno uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena. Kot izhaja iz podatkov N vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani, pred katerim je tekel postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožniku, ki jih je tukajšnje sodišče vpogledalo po uradni dolžnosti v skladu z določili 80. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, je ugotovilo, da je dne 10. 10. 2012 postala pravnomočna odločitev, da se tožniku delno odvzame poslovna sposobnost. Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki ga je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti na podlagi 10. člena ZPP, je razvidno, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Iz navedenega izhaja, da je odvzem poslovne sposobnosti tožniku delen zato, ker je z navedenim sklepom določen obseg poslov, ki jih tožnik ne more opravljati sam in ne morda v smislu deloma ohranjene poslovne sposobnosti za te posle. Za posle oziroma aktivnosti, navedene v citiranem pravnomočnem sklepu št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, tožnik torej nima poslovne sposobnosti in jih zato lahko opravlja zgolj in izključno po zakonitem zastopniku.

5. Zakonodajalec je z določbo 1. odstavka 78. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) zapovedal, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Navedeno pomeni, da lahko tožnik opravlja pravdna dejanja v upravnem sporu le po svojem zakonitem zastopniku. Tožnik pa je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, za kar pa ni procesno sposoben. Sodišče je tako v nadaljevanju ugotavljalo ali bi bilo treba od njegovega zakonitega zastopnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu določb 2. odstavka 81. člena ZPP, to je morebitna odobritev tožbe, ki jo je vložil sam tožnik. Po 3. odstavku 81. člena ZPP lahko sodišče postavi rok za odpravo tovrstnih pomanjkljivosti ter v primeru, če dani rok preteče brez uspeha, s sklepom razveljavi pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadevajo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da mu onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (5. odstavek 81. člena ZPP).

6. Ker se, kot je bilo že omenjeno v obrazložitvi tega sklepa pod točko 4, po 1. odstavku 22. člena ZUS-1 določbe ZPP v upravnem sporu uporabljajo primerno, torej v skladu z značilnostmi upravnega spora, od katerih je ena najpomembnejših značilnosti ta, da v njem sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov (1. odstavek 2. člena ZUS-1), v konkretnem primeru torej o uvodoma navedenem izpodbijanem sklepu, ki je bil v upravnem postopku pravilno vročen tožnikovemu stalnemu skrbniku, kar nenazadnje izhaja iz dohodnega žiga na fotokopiji izpodbijanega sklepa, ki ga je svoji tožbi priložil tožnik (tožbena priloga A1). Navedeno obenem pomeni, da se je zakoniti zastopnik tožnika s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanil že, ko mu je bil sedaj izpodbijani upravni akt vročen. V obravnavani zadevi namreč iz dohodnega žiga CSD Domžale na izpodbijanem sklepu, pa tudi iz navedb samega tožnika v tožbi izhaja, da je bil sedaj izpodbijani akt že vročen tožnikovemu zakonitemu zastopniku - to je CSD Domžale (ta je izpodbijani akt, kot je razvidno iz njegovega dohodnega žiga na izpodbijanem aktu, prejel 3. 8. 2015). To z drugimi besedami pomeni, da je bil tožnikov zakoniti zastopnik, ki je bil, kot je razvidno iz predloženega upravnega spisa, že med trajanjem upravnega postopka pritegnjen v sam postopek, prav tako seznanjen tudi z zaključnim aktom tega upravnega postopka s tem, ko mu je bil izpodbijani akt vročen dne 3. 8. 2015, kot je razvidno iz dohodnega žiga na samem sedaj izpodbijanem sklepu (tožbena priloga A1). S tem pa je bila vzpostavljena tudi možnost oziroma dolžnost, da bi zoper izdan dokončen upravni akt vložil v skladu s pravnim poukom, ki ga izpodbijani akt vsebuje v svojem zaključnem delu, tožbo v upravnem sporu, če bi presodil, da je to v tožnikovo korist. Ker v konkretnem primeru niso izkazani nikakršni razlogi za dvom v delo skrbnika v smislu 1. odstavka 200. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v zvezi s 3. odstavkom 79. člena ZPP je bila po presoji sodišča glede na navedeno tožniku zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva v smislu določil 23. in 25. člena Ustave. Po drugi strani pa bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe zoper sklep, s katerim je bil tožnikov zakoniti zastopnik očitno že pravilno seznanjen, v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku (delno) odvzeta poslovna in s tem tudi procesna sposobnost. Z drugimi besedami navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik, zato ga sodišče tudi ni dodatno še posebej pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 5. odstavkom 81. člena ZPP in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 po uradni dolžnosti (2. odstavek 36. člena ZUS-1).

K točki II:

7. Predlog tožnika, naj se mu postavi začasni zastopnik za ta upravni spor, je neutemeljen in ga je zato sodišče zavrnilo. Po določilih 82. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč začasni zastopnik stranki postavi le, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika, zlasti v naslednjih primerih: (1) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji v tujini in se ji ni mogla opraviti vročitev. Tožniku je bil, kot že rečeno, zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti, kar v posledici implicira njegovo procesno nesposobnost, že postavljen skrbnik za poseben primer – CSD Domžale, ki je v obravnavani sporni zadevi njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane.