Jedro

Res je, da je prišlo v predmetni zadevi do delne izpolnitve tožbenega zahtevka 5. 12. 2017 in je tožnik nato 15. 6. 2018 umaknil tožbo v presežku do vtoževanega zneska v predmetni zadevi, pa ni mogoče šteti, da je tožnik tožbo umaknil prepozno. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o stroških na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP v povezavi s 156. členom ZPP, ker je tožnik umaknil tožbeni zahtevek tudi v delu, ki ga tožena stranka ni prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) delno spremeni tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 31,04 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 170,00 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka) ter da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 117,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi navaja, da je tekom postopka tožnik umaknil tožbo in sodišču predlagal, da toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov. Sodišče se je pri odločitvi o stroških postopka sklicevalo na prvi odstavek 158. člena ZPP in tožeča stranka meni, da bi sodišče pri odločanju o stroških moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, kot so to sodišča uporabljala v nekaterih drugih istovrstnih zadevah. Rok za umik namreč ni določen ne v Zakonu o delovnih razmerjih niti v ZPP in zato ni razloga, da sodišče ne bi tudi v tem primeru uporabilo pravila o povračilih stroškov v sorazmerju z uspehom v pravdi. Tožnik meni, da je upravičen do povrnitve vseh stroškov, ki jih je specificiral tekom postopka, saj so bili vsi stroški utemeljeni in za postopek potrebni. Na podlagi navedenega pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep naslovnega sodišča spremeni tako, da toženi stranki naloži povrnitev vseh priglašenih stroškov postopka na prvi stopnji. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v okviru drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Tožnik pravilno v pritožbi opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške postopka odmeriti po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča (da je tožnik tožbo umaknil prepozno), tožniku naložilo povrnitev vseh stroškov postopka tožene stranke. Res je, da je prišlo v predmetni zadevi do delne izpolnitve tožbenega zahtevka 5. 12. 2017 in je tožnik nato 15. 6. 2018 umaknil tožbo v presežku do vtoževanega zneska v predmetni zadevi, pa ni mogoče šteti, da je tožnik tožbo umaknil prepozno. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o stroških na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP v povezavi s 156. členom ZPP, ker je tožnik umaknil tožbeni zahtevek tudi v delu, ki ga tožena stranka ni prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 117,04 EUR, nepravilna.

6. Stroški se v tem primeru, kot je obravnavani odmerijo po določbah 154. člena ZPP. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo zneska 603,58 EUR, tožena stranka pa je tožniku zahtevek izpolnila le delno v znesku 196,50 EUR, kot je to navedel tožnik v pripravljalni vlogi in umiku tožbe z dne 15. 6. 2018. Tožena stranka pa je z umikom tožbe soglašala. To pomeni, da je tožnik v postopku uspel v deležu 32,55 %, tožena stranka pa v deležu 67,45 %.

7. Tožnik je upravičen do stroškov postopka v višini 200 točk za vložitev tožbe (tar. št. 15, 18 OT), za pripravljalno vlogo 150 točk (tarifna št. 15 OT), 150 točk za drugo pripravljalno vlogo in 50 točk za umik tožbe ter 2 % materialnih stroškov, kar skupaj znaša 257,49 EUR in ob upoštevanju 22 % DDV znašajo stroški 314,11 EUR. K temu je potrebno prišteti še stroške sodne takse za postopek v znesku 23,80 EUR, kar skupaj znaša 337,91 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo stroške postopka tožene stranke v skladu z Odvetniško tarifo - OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in 28/18), ki se uporablja na podlagi 8. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOvdv, Ur. l. RS, št. 23/17). Sodišče je toženi stranki pravilno priznalo 200 točk za sestavo odgovora na tožbo (tar. št. 15 OT v zvezi s št. 18 OT), 50 točk za obrazloženo soglasje k umiku ter 5 točk pavšala za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT - skupaj tako 255 točk. Toženi stranki priznani stroški ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znašajo 117,04 EUR.

9. Ob upoštevanju uspeha tožnika v postopku 32,55 % je tožnik upravičen do stroškov v znesku 109,98 EUR. Tožena stranka pa je glede na uspeh 67,45 % upravičena do povračila stroškov 78,94 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki plačati 31,04 EUR.

10. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Tožniku je priznalo nagrado za pritožbo v višini 250 točk in materialne stroške v višini 5 točk, skupaj 255 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 znaša 117,05 EUR. K temu znesku je potrebno prišteti 22% DDV v višini 25,75 EUR ter sodno takso 27,20 EUR. Pritožbeni stroški tako znašajo 170,00 EUR.