Jedro

V opisu dejanja, da je obsojenec le kritiziral ravnanje, da ljudi v Kočevju na silo združujejo v zadruge, ni vsebovan poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, kar je bil konstitutivni znak kaznivega dejanja po 9.čl. ZKLD.

Izrek

Zahtevi obs. A.B. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se pravnomočna sodba Vojaškega sodišča v Zagrebu z dne 27.3.1950 spremeni in se obs. A.B. na podlagi l. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je med služenjem vojaškega roka v V.G. pri Z. času od 1.9.1947 do 5.12.1949 v kasarni med politično uro izvajal sovražno propagando, s tem da je navajal, da se ljudje v Kočevju na silo združuje v zadruge in da je s tem storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Iz fotokopij dokumentov, ki jih je posredovalo Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvatske, ter iz izpiska iz kazenske evidence, ki ga je posredovalo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, je razvidno, da je bil A.B. s sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu z dne 27.3.1950 obsojen na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo 1 leta ter da je kazen prestajal od 19. novembra 1949 do 26. decembra 1951. Ker obs. A.B. ni razpolagal s sodbo, sodbe pa tudi sodišču ni uspelo pribaviti, je Okrožno sodišče v Ljubljani po zaslišanju obs. A.B. in po zaslišanju priče D.Ž. dne 19.9.1997 ter na podlagi dokumentacije, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvatske, v postopku, ki je tekel pod opr. štev. ..., obnovilo sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu z dne 27.3.950, dne 10.4.1998 pa izdalo sklep o popravi obnovljene sodbe, v katerem je dejanje obsojenca namesto po 9. členu Zakona o vojaških kaznivih dejanjih pravno opredelilo kot kaznivo dejanje po l. odstavku 9. člena ZKLD.

Obs. A.B. je dne 24.10.1997 priporočeno po pošti vložil zoper pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu z dne 27.3.1950 zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona, predlaga pa, da se pravnomočna sodba razveljavi. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da v dejanju, opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja sovražne propagande, zaradi katerega je bil obsojen.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije F.M. je v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da v spisu ni dokaza o tem, da je izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 560. člena ZKP, ker ni izkazano, da je obs. A.B. slovenski državljan še po predpisih, ki so veljali do 25.6.1991. Sicer pa meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, ker izrek pravnomočne sodbe ne vsebuje konkretiziranega opisa kaznivega dejanja sovražne propagande po l. odstavku 9. člena ZKLD.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V 1. odstavku 9. člena ZKLD je bilo določeno, da se propaganda ali agitacija, ki vsebujeta poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, kaznujeta z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj 1 leta. V dejanju obs. A.B., kakor je opisano v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki tega kaznivega dejanja, saj je obsojenec le kritiziral ravnanje, da ljudi v Kočevju na silo združujejo v zadruge. Tako izraženje obsojenca pa ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, kar je bil konstitutivni znak kaznivega dejanja po 9. členu ZKLD. Z obsodilno sodbo je bil kršen kazenski zakon na škodo obs. A.B. To kršitev pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odpravilo tako, da je pravnomočno sodbo spremenilo in obs. A.B. na podlagi l. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Po 2. odstavku 560. člena ZKP se sme zoper sodbo vojaškega sodišča, ki je bilo pristojno za območje katerekoli republike bivše Jugoslavije, ki je postala pravnomočna pred 25. junijem 1991, po določbah tega zakona vložiti zahteva za varstvo zakonitosti, če je ali je bil obsojenec slovenski državljan še po predpisih, ki so veljali do 25. junija 1991. A.B. je bil sicer obsojen s sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu, vendar pa v spisu ni nikakršnih podatkov o tem, da A.B., ki je rojen v Sloveniji in ves čas prebiva v Republiki Sloveniji, ne bi bil državljan Republike Slovenije.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.