Jedro

V upravnem sporu v zvezi z odvzemom strokovnega naslova sta lahko stranki postopka le organ, ki v postopku odloča, in diplomant, zoper katerega je postopek uveden. Pobudnik postopka v takem postopku ni aktivno legitimiran, saj ne uveljavlja svojih pravic ali svojih pravnih koristi ter se sklep tudi ne nanaša nanj.

Izrek

I. Zadevi, ki se obravnavata pod opr. št. II U 420/2014 in II U 62/2015 se združita v skupno obravnavanje in se odslej postopek vodi pod opr. št. II U 420/2014. II. Tožba zoper sklep Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru, št. MŠ-pdd-8/2014 z dne 23. 6. 2014 se zavrne.

III. Tožba zoper sklep Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru, št. MŠ-pdd-16/2014 z dne 9. 12. 2014 se zavrne.

IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 23. 6. 2014 je Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru zavrnil zahtevo tožnice za priznanje statusa stranske udeleženke ter za vpogled v spis v postopku preverjanja strokovnega naslova A.A. na podlagi diplomskega dela z naslovom „X.“ V obrazložitvi sklepa fakulteta navaja, da je tožnica svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemeljevala na Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) ter določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zatrjuje, da je pri diplomskem delu A.A. šlo za prepis velikega dela njene magistrske naloge z istim naslovom. Postopek odvzema strokovnega oziroma znanstvenega naziva ureja Statut Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: Statut UM). Namen navedenega postopka je zagotavljanje, da so diplomska, magistrska in doktorska dela, z zagovorom katerih se v skladu z 32.a členom Zakona o visokem šolstvu (ZVis) pridobi javno veljavna izobrazba, rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Postopek je tako namenjen varstvu javno veljavne izobrazbe, ne pa varstvu avtorskih pravic. Pregled diplomskega dela se tako vodi izključno v javnem interesu. Tudi po sodni praksi dejstvo, da je poleg javno pravnega možno tudi zasebno oziroma civilno pravno varstvo, ne predstavlja pravnega interesa za sodelovanje v konkretnem postopku (sodba Vrhovnega sodišča G 55/2011). Izkazovanje dejanskega interesa pa ne zadostuje za priznanje položaja stranskega udeleženca.

2. Navedeno odločitev je potrdil tudi Senat Univerze v Mariboru z odločbo z dne 24. 9. 2014. Strinja se, da tožnica neposredne pravne koristi v postopku pregleda diplomskega dela ni dokazala, saj svojega pravnega interesa v tem postopku ne more utemeljiti na določbah ZASP. Za varstvo in sankcioniranje avtorskih pravic ima varstvo v ustreznem civilnem in kazenskem postopku. Ti postopki pa so neodvisni od konkretnega postopka, prav tako ta postopek ne pomeni rešitev predhodnega vprašanja.

3. S sklepom z dne 9. 12. 2014 pa je Senat Pravne fakultete zavrgel tožničino pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka odvzema strokovnega naslova A.A. Ugotovil je, da pritožba ni dovoljena ter da ni vložena po upravičeni osebi. Tožnica je namreč vložila pritožbo zoper sklep senata v fazi, ko še pisni sklep ni bil izdelan in vročen stranki. Prav tako tožnica ni upravičena za vložitev pritožbe, ker je bila njena zahteva za priznanje statusa stranskega udeleženca v tem postopku dokončno zavrnjena.

4. V pritožbenem postopku je Senat Univerze v Mariboru navedeno odločitev potrdil, pri čemer pa je navedel, da je pravilni razlog za zavrženje pritožbe v dejstvu, da tožnica v konkretnem postopku nima položaja stranke in ne stranskega udeleženca.

5. Tožnica je v upravnem sporu vložila samostojni tožbi zoper sklepa Senata Pravne fakultete z dne 23. 6. 2014 in 9. 12. 2014. V tožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za priznanje statusa stranske udeleženke ter za vpogled v spis, uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb postopka. Meni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Zaradi navedenega je bilo tudi zmotno uporabljeno materialno pravo, saj sta oba organa pravni standard pravnega interesa razlagala napačno. Tožnica ima namreč interes, da se A.A. odvzame strokovni naslov in s tem odpokličejo vse verzije njene diplomske naloge, ker je imenovana v svoji diplomski nalogi posegla v njene avtorske pravice glede na obseg, ki ga je prepisala iz njene magistrske naloge, pri tem pa je sistematično kršila pravila citiranja. Navedene kršitve pa bodo prenehale šele z odvzemom strokovnega naslova in umikom vseh verzij diplomske naloge. Edino na ta način bodo učinkovito zavarovane njene avtorske pravice. To pa je mogoče doseči le na podlagi ustrezne odločitve sprejete v okviru postopka pregleda diplomske naloge, ki poteka pri toženi stranki. Pri tem se sklicuje na odločitve sodišč (Višje sodišče v Ljubljani II Cp 4863/2008, Vrhovno sodišče II Ips 213/2008, II Ips 276/2006) glede spoštovanja pravil o citiranju iz 51. člena ZASP. Meni, da s prepovednimi zahtevki, ki jih predvideva ZASP, ne more doseči umika diplomske naloge, torej prenehanja kršitve njenih avtorskih pravic. Prav tako preverjanje diplomskega dela, ki poteka na Univerzi v Mariboru, v kazenskem in civilnem postopku predstavlja predhodno vprašanje, ki je že rešeno s strani pristojnega organa. Navedeno velja prav za prepovedni zahtevek prenehanja uporabe diplomske naloge. Kolikor bo sprejeta odločitev, da A.A. ohrani dosežen strokovni naslov, bo tožnica omejena ali celo onemogočena v svojih zahtevkih v civilnem postopku, zlasti glede prepovedi nadaljnje uporabe diplomskega dela. Vpliv na pravni položaj tožeče stranke oziroma na njene možnosti za uspeh z nadaljnjimi zahtevki, s katerimi bi lahko varovala svoje avtorske pravice, pa nedvomno ustreza standardu pravnega interesa, kot ga določa ZUP za priznanje statusa stranskega udeleženca. Tožena stranka je tudi napačno uporabila določbo 82. člena ZUP, ker ji ni bil omogočen vpogled v spis. Iz njenih navedb glede pravnega interesa za priznanje statusa stranske udeleženke nedvomno izhaja tudi pravna korist, na podlagi katere bi ji moral biti dovoljen pregled spisa. Tožnica ugovarja tudi bistveno kršitev pravil postopka po 6. točki 237. člena ZUP, ker je pri odločanju na prvi in drugi stopnji sodelovala ista oseba in sicer dr. B.B. kot član kolegijskega organa Senata Pravna fakultete in Senata Univerze Maribor. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnici prizna status stranske udeleženke v postopku pregleda diplomske naloge A.A. ter ugodi njeni zahtevi za vpogled v spis. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6. V tožbi zoper sklep Senata Pravne fakultete z dne 9. 12. 2014, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka odvzema strokovnega naslova A.A. se tožnica sklicuje na svoje navedbe, ki jih je podala v tožbi zoper sklep istega organa z dne 23. 6. 2014. Prav tako predlaga, da sodišče oba postopka združi v skupno obravnavanje in odločanje.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja, da je postopek odvzema strokovnega oziroma znanstvenega naslova odraz avtonomije univerze v smislu 58. člena Ustave RS in 6. člena ZVis. ZASP tako ne predstavlja pravne podlage, ki bi ustvarjala neposredno povezavo med pravno koristjo imetnika avtorske pravice ter postopkom pregleda diplomskih del, saj postopek pregleda diplomskega dela ni namenjen varstvu avtorske pravice temveč varstvu javno veljavne izobrazbe. Pravni red pa za varstvo avtorske pravice predvideva ustrezne civilne in kazenske postopke. Pri postopku pregleda diplomskih del tudi ne gre za predhodno vprašanje pravdnega ali kazenskega postopka, saj se v postopku pregleda ne odloča o vprašanjih kršenja avtorske pravice, temveč o vprašanju spoštovanja ustaljenih standardov znanstvenega dela, ki je širši od pojma spoštovanja avtorske pravice. Pri tem se sklicuje tudi na sodbi Upravnega sodišča II U 203/2013 in I U 752/2014. Komisija za pregled diplomskega dela je sicer v obravnavanem primeru ugotovila, da diplomsko delo predstavlja izdelek z velikimi pomanjkljivostmi v metodologiji in tehniki izdelave strokovnega dela, vendar je bila naloga komisije, da preveri, ali naloga vsebuje zadosten lastni prispevek avtorice diplomskega dela, da je mogoče trditi, da je diplomsko delo rezultat njene lastne ustvarjalnosti in lastnega dosežka. V zvezi z navedenim pa je podala pritrdilni zaključek. Ker torej postopek ni namenjen ugotavljanju plagiatorstva v smislu avtorskega prava, tožnica ne izkazuje potrebnega pravnega interesa v tem postopku, zato ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe, niti v temeljnem postopku odvzema strokovnega naslova, zaradi česar tožena stranka primarno predlaga, da sodišče tožbo zavrže, podredno pa da jo zavrne kot neutemeljeno. V zvezi z očitkom tožeče stranke, da bi naj pri odločanju o pritožbi sodeloval dr. B.B., tožena stranka z računalniškim izpisom glasovanja Senata Univerze v Mariboru dokazuje, da imenovani pri odločanju o tožničini pritožbi ni sodeloval. Tožeča stranka tudi zahteva povrnitev stroškov postopka.

8. V pripravljalni vlogi z dne 16. 2. 2015 tožeča stranka zavrača navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ter vztraja, da je v njen pravni in dejanski stan poseženo, če se A.A. ne odvzame strokovnega naslova in se ji še naprej dovoli, da se navaja, da je avtorica diplomskega dela, ki ga je v pretežni meri prepisala. Uveljavljanje določenih zahtevkov po ZASP pa ni mogoče, če se ne ugotovi, da imenovana ni avtorica diplomskega dela. Izvod diplome je del potrdila o pridobljenem strokovnem naslovu. Tožnica ima pravico zahtevati, da se iz diplomskega dela odstranijo deli besedil, katerih avtorica je sama, kar posledično postavi pod vprašaj, ali je lahko A.A. še vedno imetnica strokovnega naziva na podlagi tako spremenjenega diplomskega besedila.

K I. točki izreka:

9. Tožnica je v upravnem sporu vložila samostojni tožbi zoper sklepa Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru zaradi nepriznanja statusa stranske udeleženke v postopku pregleda diplomskega dela A.A., vpogleda v spis v navedeni zadevi ter zaradi zavrženja njene pritožbe zoper končno odločitev v postopku preverjanja strokovnega naslova imenovane diplomantke. V obeh postopkih se zahtevki tožnice opirajo na isto dejansko in pravno podlago, to je na vprašanje izkazanosti pravnega interesa za udeležbo v postopku, zato je sodišče ugodilo tožničinemu predlogu in združilo oba postopka v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. in III. točki izreka:

10. Tožbi nista utemeljeni .

11. Po določbi 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko zoper dokončni sklep, s katerim je bila osebi zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, vloži tožbo tista oseba, kateri je bila pravica do udeleže v postopku s tem sklepom zavrnjena. Navedena določba torej posebej ureja procesno legitimacijo za tožbo v takšnem primeru. Glede na navedeno sodišče ni sledilo predlogu tožene stranke, da tožbo tožeče stranke zavrže, ker ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za vložitev tožbe.

12. Za odločitev v zadevi je bistveno vprašanje ali tožnica izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku preverjanja oziroma odločanja o odvzemu strokovnega naslova, ki vključuje tudi pregled diplomskega dela.

13. Po določbi 58. člena Ustave RS so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. V skladu z navedenim ZVis v 6. členu določa, da je univerza avtonomni, znanstveno raziskovalni, umetniški izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja med drugim tudi izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov (šesta alinea); podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor (sedma alinea).

14. Ni dvoma torej, da lahko univerza določi pogoje in postopek za odvzem strokovnega naslova v svojem splošnem aktu, to je v statutu. V obravnavanem primeru je to Statuta UM. Ta v določbah 159. do 161. člena ureja postopek za odvzem doktorata znanosti, ki se smiselno uporablja tudi v postopkih pregleda diplomskega dela in odvzema strokovnega naslova. Postopek se začne na predlog, ki se poda senatu članice univerze, ki imenuje komisijo z nalogo, da preuči utemeljenost suma, da diplomsko delo ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. V postopku mora komisija tudi zaslišati prizadetega. Če ugotovi, da sum ni utemeljen, obvesti senat članice univerze, da postopek ustavi. Kolikor pa ugotovi, da naloga ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, poroča o tem senatu članice in predlaga odvzem strokovnega naslova. O tem se obvesti osebo, ki se ji oporeka pridobljeni strokovni naslov.

15. Pri navedenih postopkih, ali je diplomska naloga rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in njegovih lastnih dosežkov, gre za strokovno oceno. Takšno stališče je v zvezi s tem zavzeto tudi v sodni praksi (npr. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 188/2013, X Ips 328/2012). Zaradi navedenega sodišče vsebinsko v tako oceno ne more posegati, temveč opravi le preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. S tem so torej določeni pravni okviri odločanja v takšnih postopkih.

16. Glede na navedeno pravno naravo postopkov odvzema strokovnih naslovov se sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v obravnavanem primeru. V navedenem postopku se namreč ne odloča o pravici ali pravni koristi, ki bi jo zakon varoval tožnici. Gre za postopek, ki se vodi v okviru avtonomije, ki je podeljena univerzi z javnim pooblastilom izvajanja študijskih programov ter podeljevanja strokovnih in znanstvenih naslovov.

17. Tožnica svoj pravni interes utemeljuje na okoliščini, da je A.A. prepisala velik del njenega magistrskega dela, pri čemer je kršila pravila o citiranju. Tožnica torej svoj pravni interes utemeljuje s pravicami, ki jih ji varuje ZASP. Kot je pravilno navedla že tožena stranka, pa ji je sodno varstvo teh pravic v skladu z ZASP zagotovljeno v civilnem postopku. Po določbah navedenega zakona namreč lahko tisti, čigar pravice so bile kršene, zahteva zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Sodno varstvo ZASP podrobneje ureja v drugem oddelku. Tako lahko upravičenec terja plačilo odškodnine po pravilih o povzročiti škode, denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo, kakor tudi lahko postavi zahtevke iz 167. člena navedenega zakona, s katerimi se prepove kršenje in bodoče kršitve, se odpokličejo predmeti kršitve, se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo, se uničijo predmeti kršitve. Tožnica torej lahko zaščito svojih avtorskih pravic uveljavlja v civilnih postopkih po določbah ZASP.

18. Glede navedenega sodnega varstva tožnica meni, da ni učinkoviti ter da lahko svoje pravice uspešno zavaruje le z odvzemom strokovnega naslova A.A. ter odpoklicem vseh verzij njene diplomske naloge, torej v okviru tega postopka. Vprašanje, ali je neko sodno varstvo učinkovito, je odvisno od pravic, ki jih posamezniku v konkretnem postopku določajo materialni predpisi. Podeljevanje (in odvzem) strokovnih naslovov univerza izvaja v okviru podeljene avtonomije (6. člen ZVis) za izvajanje študijskih programov, torej gre pri tem za razmerje med univerzo (fakulteto) in tistim, ki opravlja določen študijski program. Tožnica po navedenem predpisu tako ne izkazuje lastnega pravnega interesa za odvzem strokovnega naslova tretji osebi. Glede umika diplomske naloge pa ima po ZASP zahtevke, da se odpokličejo predmeti kršitve, da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo, da se uničijo predmeti kršitve, torej ustrezno varstvo za zaščito avtorskih pravic. Pri tem pa se sodišče ne strinja z njeno trditvijo, da odločitev v tem postopku pomeni rešeno predhodno vprašanje v postopku varstva avtorske pravice po ZASP. Predmet tega postopka je namreč preverjanje ali diplomska naloga predstavlja rezultat lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov diplomantke A.A. z vidika strokovnih kriterijev, ki veljajo za izdelavo diplomske naloge, ne pa ali je diplomska naloga plagiat. Prav tako sodna praksa, na katero se sklicuje tožnica v tožbi in se nanaša na civilne postopke na podlagi določb ZASP, ni relevantna za vprašanja, ki se obravnavajo v tej zadevi.

19. Upravno sodišče je že v zadevi I U 752/2014 zavzelo stališče, da sta v postopku odvzema strokovnega naslova lahko stranki postopka le organ, ki v postopku odloča, in diplomant, zoper katerega je postopek uveden. Pobudnik postopka v takem postopku ni aktivno legitimiran, saj ne uveljavlja svojih pravic ali svojih pravnih koristi ter se sklep tudi ne nanaša nanj. Upravno sodišče, oddelek v Mariboru je sicer v zadevi II U 307/2013 obravnavalo tožbo prijaviteljice v postopku za odvzem strokovnega naslova, ki se je končal z ustavitvijo, vendar je v tisti zadevi že članica Univerze v Mariboru pobudnici priznala položaj stranke v postopku odvzema strokovnega naslova. Glede na to, da ji je bil priznan položaj stranke v postopku izdaje akta, ji sodišče ni moglo odreči sodnega varstva.

20. Glede na ugotovitev, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku preverjanja strokovnega naslova A.A. sta tako po mnenju sodišča pravilni odločitvi v obeh izpodbijanih sklepih, to je z dne 23. 6. 2014 in z dne 9. 12. 2014. Glede na dokazila, ki jih je predložila tožen stranka v zvezi z odločanjem senata Univerze v Mariboru o tožničini pritožbi zoper sklep z dne 23. 6. 2014, sodišče ugotavlja, da ni utemeljen tožbeni ugovor o bistveni kršitvi pravil postopka po 6. točki 237. člena ZUP, saj je iz računalniškega izpisa o glasovanju jasno razvidno, da dr. B.B. ni sodeloval pri odločanju o tožničini pritožbi.

21. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da tožbi nista utemeljeni, zato ju je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K IV. točki izreka:

22. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu ureja 25. člen ZUS-1. Ta v četrtem odstavku določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.