VDSS Sodba Pdp 116/2025

Jedro

V kontekstu odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vprašanje, ali je bil delavec z dela upravičeno odsoten, ni relevantno. Ključno je, ali je delavec delodajalca pravočasno in na primeren način obvestil o razlogih za svojo odsotnost.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni, tako da glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi:

"I. Ugotovi se, da tožeči stranki zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2023 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 20. 8. 2023, temveč je trajalo do vključno dne 11. 7. 2024, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožečo stranko za obdobje od 21. 8. 2023 do 11. 7. 2024 prijaviti v obvezna zavarovanja ter ji za obdobje od 16. 9. 2023 do 11. 7. 2024 plačati nadomestilo plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 12. 2022, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2024 v znesku 714,00 EUR in denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust v znesku 1.224,00 EUR, v roku 15 dni brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati denarno povračilo v znesku 1.566,00 EUR, v roku 15 dni brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 15 dni od izdaje sodbe brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka na prvi stopnji."

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniku delovno razmerje pri toženki zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2023 ni prenehalo z dnem 20. 8. 2023, temveč je trajalo do vključno dne 11. 7. 2024, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Zahtevano priznanje delovnega razmerja od 12. 7. 2024 do pravnomočnosti sodbe je zavrnilo (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnika za obdobje od 21. 8. 2023 do 11. 7. 2024 prijavi v obvezna zavarovanja ter mu za obdobje od 16. 9. 2023 do 11. 7. 2024 plača nadomestilo plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 12. 2022 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec; zahtevano nadomestilo plače za daljše obdobje (od 21. 8. 2023 do 15. 9. 2023 in od 12. 7. 2024 do pravnomočnosti prvostopne sodbe) pa je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Toženka mora tožniku v roku 15 dni plačati še sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2024 v znesku 714,00 EUR in denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust v znesku 1.224,00 EUR, višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je nadalje naložilo plačilo denarnega povračila v znesku 1.566,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka, zavrnilo pa je višji zahtevek iz naslova denarnega povračila (IV. točka izreka). Stroške postopka v znesku 427,70 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je naložilo v povrnitev toženki na TRR sodišča (V. točka izreka), 781,02 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je dolžna toženka povrniti neposredno tožniku (VI. točka izreka), medtem ko krije sama svoje stroške postopka (VII. točka izreka) in je zavezanka za plačilo sodne takse (VIII. točka izreka).

2.V prvem sojenju je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom Pdp 430/2024 z dne 20. 11. 2024 pritožbi toženke ugodilo in prvostopno sodbo v izpodbijanem (ugodilnem) delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vrhovno sodišče RS je s sklepom Dsp 1/2025 z dne 11. 3. 2025 pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo.

3.Toženka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, smiselno zoper njen ugodilni del in odločitev o stroških postopka, uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti. Izpostavlja, da je tožniku podala izredno odpoved iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami), ker najmanj pet dni zapored ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil toženke, čeprav bi to moral in mogel storiti. Irelevantno je zato vprašanje, ali je bil z dela upravičeno odsoten. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo napačen zaključek, da je tožnik 17. 8. 2023 obvestil tajnico A. A. o razlogih za svojo odsotnost na način, da ji je odgovoril na SMS sporočilo, ki mu ga je ta poslala, kako naj evidentira njegovo odsotnost. Sodišče je na podlagi nepravilno povzetih navedb in trditev toženke ter izpovedi prič A. A., B. B., C. C. in tožnika napravilo napačen sklep o obstoju odločilnega dejstva, pri čemer ni upoštevalo celotnega dejanskega stanja, izpovedi direktorja in prič pa je povsem izvzelo iz konteksta in jih diskreditiralo. Slednje velja predvsem za izpovedbo priče A. A., ki je večkrat odgovorila, da tožnika v zvezi z njegovo odsotnostjo ni kontaktirala niti on nje ter da je bila šele naknadno seznanjena s tožnikovim bolniškim staležem oziroma razlogom za njegovo odsotnost. Sodišče prve stopnje tudi ni raziskovalo nasprotij med izpovedbo te priče, da ni bila ona tista, ki bi urejala zadeve v zvezi z bolniško odsotnostjo, ter nasprotnimi navedbami tožnika, zaradi česar je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi bili izpovedbi zakonitega zastopnika toženke C. C. in priče B. B. neprepričljivi. Verodostojnost navedenih dveh prič in zakonitega zastopnika se kaže tudi v tem, da so vsi trije smiselno enako izpovedali, da tožnik ni nikogar obvestil o razlogih za svojo odsotnost, temveč je z dnem 17. 8. 2023 preprosto prenehal prihajati na delo. Navedbe sodišča v obrazložitvi sodbe o izpovedih prič (predvsem 17. točka obrazložitve) so neresnične in v neskladju s prepisom zvočnega posnetka naroka z dne 13. 6. 2024. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev procesnih določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) in zmotno ter mestoma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče je svojo odločitev v celoti oprlo zgolj na izpovedbo tožnika na naroku 13. 6. 2024, ki jo je zmotno ocenilo kot natančno, ob tem pa povsem prezrlo njegovo spreminjanje navedb in trditev tekom celotnega postopka, po drugi strani pa je brez razloga odreklo verodostojnost pričam A. A., B. B. in zakonitemu zastopniku C. C. Toženka je bila za razliko od tožnika tekom postopka ves čas konsistentna v svojih navedbah, ki jih ni spreminjala ali prilagajala glede na tožnikove trditve. Sodišče je tudi zanemarilo, da toženka ne more dokazovati negativnega dejstva, da je tožnik o bolniškem staležu ni obvestil, zato dokazno breme nosi tožnik. V potrditev svojega stališča glede neverodostojnosti tožnika in njegovih navedb izpostavlja, da na neodzivnost tožnika kaže že dejstvo, da ni odgovoril na elektronsko sporočilo z dne 24. 8. 2024 z vabilom na zagovor in ni prevzel poštne pošiljke z istim vabilom. Tožnik se je na sedežu podjetja prvič pojavil šele 3. 10. 2023, skoraj dva meseca po tem, ko je prenehal prihajati na delo. V kolikor bi tožnik resnično obvestil toženko o svoji odsotnosti, bi najkasneje 3. 10. 2023, ko je bil s prevzemom odpovedi seznanjen z razlogom za njeno podajo, shranil dokaze o poslanem sporočilu, s katerimi bi lahko podprl svoje navedbe. Tožnik je tekom postopka tudi spreminjal in prilagajal navedbe o razlogih za nezmožnost predložitve dokazila o SMS sporočilu (da nima več telefona, nima več sporočila). V svojih navedbah je bil nekonsistenten in nedosleden, zato mu ni mogoče verjeti zgolj na besedo, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tožnik tudi ni nikoli zatrjeval, da naj bi toženko o svoji odsotnosti obvestil pravočasno, zato sodišče ni imelo podlage za ugotavljanje časovne komponente domnevnega obvestila, kot je to storilo na naroku 13. 6. 2024. Pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomeščati z zaslišanjem. Ker je sodišče prve stopnje preseglo tožnikovo trditveno podlago, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih določb po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je z odločitvijo mimo ponujenega trditvenega gradiva toženki odvzelo možnost učinkovite obrambe. Sicer pa tožnik v tožbi niti ni trdil, da naj bi toženko preko SMS sporočila obvestil o svoji odsotnosti, temveč je le pavšalno navedel, da naj bi bila toženka o njegovem bolniškem staležu seznanjena; šele v prvi pripravljalni vlogi 5. 12. 2023 je prvič navedel, da naj bi odgovoril A. A. preko SMS sporočila. Tožnik tekom postopka ni predložil nobenega dokaza, da je toženko resnično obvestil niti da bi to storil pravočasno. Iz prve pripravljalne vloge tožnika izhaja, da je o odsotnosti običajno obveščal B. B. po elektronski pošti in ne A. A., kar dodatno zmanjšuje verodostojnost njegovih zatrjevanj o SMS sporočilu v konkretnem primeru. Vse izpostavljene nedoslednosti v navedbah in trditvah tožnika je sodišče prve stopnje popolnoma prezrlo ter celotno odločitev oprlo zgolj na izpovedbo tožnika, kar za celovito presojo ne zadostuje.

4.V odgovoru na pritožbo se tožnik zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela prvostopne sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Navedeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb niti tistih, ki jih očita toženka v pritožbi. S podrobnejšim ugotavljanjem relevantnega dejanskega stanja še vedno v okvirih podane trditvene podlage (konkretno v pritožbi očitane časovne komponente tožnikovega obvestila o odsotnosti), o čemer se je imela toženka med postopkom možnost izjasniti, ji sodišče prve stopnje ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem in ni kršilo načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Z očitkom neskladij med obrazložitvijo sodbe o izpovedih prič in prepisom zvočnega posnetka tega dela naroka toženka po vsebini graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je verjelo tožniku in ne pričam toženke ter njenemu zakonitemu zastopniku, kar spada pod očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, na kar bo še odgovorjeno. S takimi pritožbenimi navedbami pa toženka neuspešno uveljavlja bistveno kršitev procesnih določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Toženka v pritožbi uveljavlja tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede odločilnega dejstva, ali je tožnik toženko obvestil o razlogih za svojo odsotnost. Sodišče druge stopnje je spoznalo, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje, kar je storilo na pritožbeni obravnavi (drugi odstavek 347. člena ZPP). Ob upoštevanju na prvi stopnji izpeljanega dokaznega postopka in dne 8. 5. 2025 opravljene pritožbene obravnave je sodišče druge stopnje ugotovilo drugačno relevantno dejansko stanje, kar je ob pravilni uporabi materialnega prava narekovalo spremembo izpodbijanega dela prvostopne sodbe, pojasnjeno v nadaljevanju.

8.Sodišče druge stopnje je na pritožbeni obravnavi v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP v zvezi s 349. členom ZPP prebralo zapisnike o zaslišanju tožnika, zakonitega zastopnika toženke C. C. in prič A. A., B. B. in D. D. pred sodiščem prve stopnje ter listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v prilogah A1-A16 in B1-B10. Dodatno je zaslišalo tožnika kot stranko ter priči A. A. in B. B. Ni pa se odločilo dodatno zaslišati zakonitega zastopnika toženke, ki je bil v postopku na prvi stopnji že izčrpno zaslišan, zato je sodišče druge stopnje presodilo, da upoštevaje trditveno podlago strank (tožnik ni trdil, da bi o odsotnosti obvestil zakonitega zastopnika, tudi toženka je to zanikala) njegovo dodatno zaslišanje ni potrebno. Poleg tega se zakoniti zastopnik toženke naroka pritožbene obravnave kljub pravilnemu vabljenju ni udeležil. Dva dni pred narokom je pooblaščenec toženke zanj posredoval zdravniško opravičilo, vendar to ni bilo izdano na predpisanem obrazcu po drugem odstavku 115. člena ZPP, ki bi dokazoval kumulativno izpolnjene pogoje za opravičljivo odsotnost z naroka in hkrati utemeljeval prošnjo za njegovo preložitev (da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku).

9.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost in utemeljenost tožniku podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je toženka podala iz razloga njegove najmanj petdnevne odsotnosti z dela, o razlogih za katero ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti (4. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Toženka ob tem pravilno izpostavlja, da v kontekstu tega odpovednega razloga vprašanje, ali je bil delavec z dela upravičeno odsoten, ni relevantno. Ključno pa je, ali je delavec delodajalca pravočasno in na primeren način obvestil o razlogih za svojo odsotnost. Delavec, ki na delo ne prihaja ter o razlogih za svoj izostanek delodajalca ne obvesti, krši delovno obveznost, saj sta prihajanje na delo in obveščanje o razlogih za opustitev te dolžnosti dve najosnovnejši delavčevi obveznosti.

9.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost in utemeljenost tožniku podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je toženka podala iz razloga njegove najmanj petdnevne odsotnosti z dela, o razlogih za katero ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti (4. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Toženka ob tem pravilno izpostavlja, da v kontekstu tega odpovednega razloga vprašanje, ali je bil delavec z dela upravičeno odsoten, ni relevantno. Ključno pa je, ali je delavec delodajalca pravočasno in na primeren način obvestil o razlogih za svojo odsotnost. Delavec, ki na delo ne prihaja ter o razlogih za svoj izostanek delodajalca ne obvesti, krši delovno obveznost, saj sta prihajanje na delo in obveščanje o razlogih za opustitev te dolžnosti dve najosnovnejši delavčevi obveznosti.1 Na drugi (za odločitev nerelevantni) očitek tožnika, da mu izpodbijana odpoved ni bila pravilno vročena, je sodišče prve stopnje že ustrezno odgovorilo (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 12).

Na drugi (za odločitev nerelevantni) očitek tožnika, da mu izpodbijana odpoved ni bila pravilno vročena, je sodišče prve stopnje že ustrezno odgovorilo (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 12).

10.Glede na v tem postopku ključno sporno dejstvo, ali je tožnik toženko o svoji večdnevni odsotnosti in razlogih zanjo obvestil ali ne, toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem spregledalo razvoj trditvene in dokazne podlage tekom postopka na prvi stopnji. Očitek, da je tožnik "pet dni zapored izostal z dela, brez navedbe utemeljenih oziroma upravičenih razlogov za svojo odsotnost" jasno izhaja iz izpodbijane odpovedi. Zato bi bilo od tožnika, ki takim očitkom oporeka, za pričakovati, da bo podal določne navedbe o tem, kdaj in koga pri toženki naj bi o razlogih za svojo odsotnost pravočasno obvestil. Toženka utemeljeno izpostavlja, da tega podatka iz tožbe ni bilo mogoče razbrati, saj je v njej tožnik zgolj pavšalno in nekonkretizirano navedel, da naj bi bil "delodajalec obveščen, da je tožnik z dnem 17. 8. 2023 nastopil bolniški stalež", povsem izostale pa so tožnikove trditve o tem, kdaj in koga pri delodajalcu naj bi o svoji odsotnosti obvestil. Na mestu je tudi toženkino opozorilo, da sama negativnega dejstva neobveščanja delodajalca ne more dokazovati drugače kot z zanikanjem, da bi kakršnokoli obvestilo s strani delavca prejela. Dokazno breme, da je bilo obvestilo delodajalcu vendarle podano, pa je posledično prevaljeno na tožnika, ki to zatrjuje (čeprav v tisti fazi postopka še zelo pavšalno). Ni povsem brez vsebinskega pomena okoliščina, kdaj je tožnik pričel konkretneje zatrjevati dejstva in okoliščine v zvezi z obveščanjem toženke. Šele po tem, ko je ta v odgovoru na tožbo določno navedla popolno neodzivnost tožnika, da ni več prišel v službo, na klice direktorja pa se ni oglašal, je tožnik v prvi pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2023 navedel, da od avgusta 2023 ni več zmogel komunicirati z direktorjem toženke in se ni odzval na njegov termin, vendar pa da je "po SMS sporočilu njegovi tajnici A. A. odpisal, da je v bolniškem staležu, saj je tožniku poslala SMS in ga vprašala, zakaj ga ni na delo". Toženka je take trditve tožnika odločno zanikala (prva pripravljalna vloga z dne 29. 12. 2023) in izpostavila, da so tožnikove navedbe, da "naj bi toženi stranki oziroma tajnici A. A. po SMS sporočilu napisal, da je v bolniškem staležu, popolna laž in prirejene za potrebe tega postopka", sicer pa tudi pavšalne in brez vsakega dokaza. Šele kot odgovor na take trditve toženke je tožnik pričel zatrjevati, da SMS, ki ga je poslal in javil svojo odsotnost, ne more predložiti, ker se dokazila o tem hranijo tri mesece pri operaterju; sam pa nima več telefona, da bi lahko naredil posnetek zaslona poslanega sporočila (druga pripravljalna vloga tožnika z dne 1. 3. 2024) oziroma da ni več teh sporočil (tretja pripravljalna vloga tožnika z dne 20. 3. 2024). Šele slednji pripravljalni vlogi je tožnik v dokaz priložil komunikacijo z operaterjem z dne 5. 1. 2024 (priloga A12), iz katere naj bi izhajalo, da je tožnik na vsak način poskušal priti do podatkov, ki bi dokazovali njegove trditve.

11.Iz pravkar povzetega razvoja trditvene podlage strank tekom postopka, na katerega v pritožbi smiselno opozarja tudi toženka, je razbrati mestoma spreminjajoče in prilagajajoče se trditve tožnika o obveščanju delodajalca v konkretnem primeru ob relativno nespremenjenem stališču toženke, da je tožnik o razlogih za svojo odsotnost ni (na kakršenkoli način) obvestil. Sodišče prve stopnje se do navedenih okoliščin ni ustrezno opredelilo oziroma jih v okviru svoje presoje ni upoštevalo, čeprav bi to tudi ob smiselni uporabi tretjega odstavka 214. člena ZPP moralo storiti, in jih po vsebini upoštevati pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja.

12.Podana trditvena podlaga strank je narekovala tembolj skrbno dokazno oceno izvedenih osebnih dokazov, predvsem tožnika in ključne priče A. A. V luči vsebine celotnega zaslišanja je neprepričljiv prvostopni zaključek v 17. točki obrazložitve prvostopne sodbe, v okviru katerega je sodišče prve stopnje v celoti verjelo izpovedbi tožnika, ki naj bi jasno, določno in prepričljivo izpovedal o obveščanju pri toženki zaposlene tajnice A. A. dne 17. 8. 2023 zjutraj ob devetih, mogoče desetih, na prvi dan bolniške o razlogu za zadržanost z dela. Indic za dvom v verodostojnost take tožnikove izpovedbe je podan tudi glede na izpovedbo tožnikove osebne zdravnice D. D. (ki jo je sodišče prve stopnje v tem kontekstu povsem zanemarilo), da je tožnik zdravnico, ki jo je nadomeščala, šele naslednji dan, torej 18. 8. 2023, zaprosil za odprtje bolniškega staleža z včerajšnjim dnem in bolniški stalež se mu je odprl s 17. 8. 2023. Iz navedenega izhaja, da tožnik dan prej, ko naj bi delodajalca že obvestil o svojem bolniškem staležu, tega še ni imel odobrenega, saj je ordinacijo osebne zdravnice poklical šele naslednji dan.

13.Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki je izpovedbo priče A. A. ocenilo kot zelo neprepričljivo, je po presoji sodišča druge stopnje nepravilna, kar naslovno sodišče ocenjuje tudi na podlagi na pritožbeni obravnavi opravljenega dodatnega zaslišanja priče A. A. v povezavi z vsebino njene izpovedbe v postopku na prvi stopnji. Utemeljena je pritožbena graja, da je povzetek izpovedbe priče A. A. v tem delu obrazložitve prvostopne sodbe vzet iz konteksta, s čimer je izpovedbi te priče dejansko pripisana drugačna vsebina in pomen, kot izhaja iz samega prepisa zvočnega posnetka njenega zaslišanja. Priča A. A. namreč svoje izpovedbe ni spreminjala niti relativizirala, kot bi bilo razbrati iz sodbe sodišča prve stopnje, temveč je pri vseh odgovorih na vprašanja vztrajala pri tem, da tožnika ni kontaktirala in ga spraševala, zakaj ni prišel na delo, da mu ni poslala nobenega SMS, zakaj ga ni v službo (oziroma se ne spomni, da bi mu ga poslala). Zaslišana na pritožbeni obravnavi je še določneje izpovedala, da je v svojem telefonu preverila in nobenega sporočila ni našla. Pojasnila je tudi, da pri toženki ni vzpostavljena taka praksa, da bi delavca, ki je odsoten, pa razloga za svojo odsotnost ni sporočil, kontaktirala in povprašala, kaj je razlog za odsotnost, saj jim je bilo povedano, da tega ne smejo početi. Če delavci ne javijo odsotnosti, v tistem trenutku ne naredijo nič, temveč čakajo na bolniški list, s katerim se seznanijo na Spotu vsak mesec, ko delajo obračun plač. Priča A. A. je dodala, da delavci praviloma pokličejo oziroma sporočijo, da jih ni v službi. Glede na konkretno in odločno izpovedbo te priče, da ji tožnik ni sporočil, da je v bolniškem staležu, temveč je o tem izvedela kasneje ("o tem, kdo je na bolniški, vidi potem konec meseca, ko dela plače, tožniku pa je bil neki bolniški list pisan za nazaj"), pri čemer je konsistentno vztrajala tudi dodatno zaslišana na pritožbeni obravnavi, ji je sodišče druge stopnje verjelo, da je tožnik o razlogih za svojo odsotnost z dela pri toženki ni obvestil. Nasprotna izpovedba tožnika, kot izhaja iz prepisa zvočnega posnetka njegovega zaslišanja na prvi stopnji, tudi v luči že izpostavljenih okoliščin dopolnjevanja trditvene podlage ni bila tako določna in prepričljiva, kot je to poskušalo prikazati sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Podobno velja tudi za tožnikovo dodatno izpovedbo na pritožbeni obravnavi, v okviru katere se je, sklicujoč se na potek časa, spominjal še manj podrobnosti zatrjevanega sporočanja razlogov odsotnosti delodajalcu v konkretnem primeru. Utemeljena je tudi pritožbena graja, da je tožnik šele v okviru svoje izpovedbe kot stranka sploh konkretiziral časovno komponento domnevnega obvestila toženki (oziroma pri njej zaposleni A. A.) o svoji odsotnosti (da naj bi to bilo že 17. 8. 2023 zjutraj ob devetih, mogoče desetih), s čimer je dejansko poskušal dopolnjevati v tem delu manjkajočo trditveno podlago. Slednje je nenavadno tudi zaradi njegovih trditev, da z zatrjevanim SMS sporočilom več ne razpolaga, zato bi bilo z vidika dokazovanja njegovega obstoja za pričakovati večjo konkretizacijo okoliščin njegovega pošiljanja v okviru pravočasno podane trditvene podlage. "Aktivno delovanje tožnika v smeri, da bi pridobil izgubljeno SMS sporočilo z dne 17. 8. 2023", ki ga je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo tožniku v prid, je bilo omejeno zgolj na po elektronski pošti poslano prošnjo za pridobitev SMS sporočil, naslovljeno na operaterja mobilnih storitev šele dne 5. 1. 2024. To je, kot utemeljeno izpostavlja toženka, več kot dva meseca po tem, ko je tožnik iz izpodbijane izredne odpovedi, ki jo je nesporno prejel in se z njo seznanil 3. 10. 2023, najkasneje izvedel, da mu toženka oporeka kakršnokoli obvestilo delodajalcu o razlogih za zadržanost z dela.

14.Nepravilno je tudi sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da je tožnik, kot večkrat v preteklosti, tudi v konkretnem primeru toženko na zatrjevani način obvestil o razlogih za svojo odsotnost. Tak poenostavljen zaključek ne more vzdržati že ob upoštevanju okoliščine, da je v vseh preteklih po tožniku izkazanih primerih ta toženko o svoji odsotnosti obvestil na drugačen način - namreč po elektronski pošti (priloga A10) in ne s SMS sporočilom, ter preko druge osebe (B. B.), kar pravilno kot pomenljivo izpostavlja tudi toženka v pritožbi.

15.Sodišče druge stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka v okviru pritožbene obravnave ter upoštevaje že na prvi stopnji izvedene dokaze drugače kot sodišče prve stopnje ocenjuje verodostojnost in zanesljivost izpovedbe zakonitega zastopnika toženke in priče B. B. Toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je izpovedba zakonitega zastopnika C. C., kot je bila povzeta v izpodbijani sodbi (o tem, da ne more komentirati trditev tožnika, da je po SMS sporočilu tajnici A. A. razloge za svojo odsotnost), vzeta iz konteksta, saj iz celotne izpovedbe v tem delu (prepis zvočnega posnetka na list. št. 70 spisa) vendarle nekoliko drugače izhaja, da namreč tožnik ni sporočil razloga za svojo odsotnost od 17. 8. 2023 dalje niti zakonitemu zastopniku ne njegovim zaposlenim. Predočenih tožnikovih trditev, da je po SMS sporočilu to sporočil tajnici gospe A. A., pa zakoniti zastopnik toženke ni mogel komentirati, če tega nimajo zavedeno, saj v kolikor bi imeli zavedeno, bi zakoniti zastopnik tožnika poklical. Utemeljen je tudi dvom v prvostopno dokazno oceno neprepričljivosti izpovedbe priče B. B., glede na to, da tožnik niti ni zatrjeval, da je o odsotnosti obveščal njo, sama pa je potrdila, da je ni. Sodišče druge stopnje tudi ob upoštevanju dodatnega zaslišanja te priče na pritožbeni obravnavi, v okviru katerega je ta konsistentno zanikala, da bi tožnik kogarkoli pri toženki obvestil, da je v bolniškem staležu, drugače kot sodišče prve stopnje izpovedbo te priče ocenjuje kot verodostojno in zanesljivo, posledično ji je sledilo.

16.Sodišče druge stopnje po dopolnitvi dokaznega postopka na pritožbeni obravnavi (drugi odstavek 347. člena ZPP) ugotavlja in zaključuje, da tožnik toženke ni obvestil o razlogih za odsotnost z dela od 17. 8. 2023 naprej, čeprav bi to moral in mogel storiti. Utemeljen razlog za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je torej podan. Ker tožnik vse od 17. 8. 2023 dalje ni več prišel na delo, na vabila se ni odzival, pri toženki pa se je zglasil šele 3. 10. 2023, ko je prevzel izredno odpoved, je izpolnjen tudi drugi pogoj za izredno odpoved po prvem odstavku 109. člena ZDR-1 (nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank). Iz izpovedbe zakonitega zastopnika toženke izhaja, da so se za izredno odpoved odločili zaradi neodzivnosti, saj so s tožnikom neuspešno poskušali vzpostaviti kontakt, da bi vsaj vedeli, kaj se je z njim zgodilo, vendar ni bilo nobenega odgovora. Zaradi tega, zaradi neodzivnosti, in ker je z dela izostal več kot 5 dni, so sprožili postopek izredne odpovedi. Sicer pa je že sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da tožnik obstoju tega drugega pogoja za izredno odpoved po prvem odstavku 109. člena ZDR-1 niti ni oporekal, zato podrobnejše dokazovanje ni bilo potrebno (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 22).

17.Ker je sodišče druge stopnje presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita, je to narekovalo zavrnitev tudi ostalega dela tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval vzpostavitev delovnega razmerja in reparacijo vse do sodne razveze dne 11. 7. 2024 ter denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Posledično je bilo treba zavrniti tudi zahtevek na plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2024 in denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2023 (5 dni) in 2024 (12) dni, do katerih tožnik glede na zaključek o zakonitosti izredne odpovedi in s tem prenehanja delovnega razmerja že z dnem 20. 8. 2023, ni upravičen, saj se nanašajo na kasnejše obdobje (za primer vzpostavljenega delovnega razmerja do sodne razveze).

18.Sodišče druge stopnje je glede na vse obrazloženo pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (1. alineja 358. člena ZPP).

19.Sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP narekovala odločitev o stroških vsega postopka. Ker tožnik v postopku na prvi stopnji posledično ni uspel, krije sam svoje stroške postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP). V skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec praviloma krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, zato toženka kljub uspehu v postopku krije sama svoje stroške postopka na prvi stopnji.

20.Ker stroški sodnih taks delijo usodo stroškov pravdnega postopka, stroškov sodne takse za postopek na prvi stopnji ni mogoče naložiti toženki, ki je v postopku uspela. Tožnik pa jih je kot delavec v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja že na podlagi zakona oproščen (opomba 2.2 Zakona o sodnih taksah - ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami).

21.Stroške pritožbenega postopka je priglasil samo tožnik. Ker je v pritožbenem postopku uspela toženka, saj je bilo njeni pritožbi ugodeno, tožnik priglašene stroške odgovora na pritožbo krije sam v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena istega zakona.

-------------------------------

1Tako VSRS VIII Ips 143/2017 z dne 16. 1. 2018.

2V skladu z navedeno zakonsko določbo "Sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva.", podobna presoja pa je po naravi stvari potrebna tudi pri spreminjanju siceršnjih navedb strank tekom postopka, čeprav se te ne nanašajo na prvotno priznana dejstva.

O izvedbi katerih je prebralo zapisnike - tretji odstavek 302. člena ZPP v zvezi s 349. členom istega zakona.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 115, 115/2, 214, 214/3, 302, 302/3, 347, 347/2, 349 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VDSS Sodba Pdp 116/2025

ECLI:SI:VDSS:2025:PDP.116.2025 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas