10. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž. ter B. B. in C. C., obeh iz Z., ki jih vse zastopa Č. Č., odvetnik v V., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 53/2004 z dne 27. 9. 2005 se ne sprejme.

2.Pritožniki sami nosijo stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je s sklepom zavrglo revizijo pritožnikov, ker noben posamični zahtevek, s katerim je tožeča stranka v gospodarskem sporu uspela proti pritožnikom, ni presegel revizijskega praga 5.000.000 SIT, določenega v 490. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 – v nadaljevanju ZPP). Postavilo se je na stališče, da se zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago (prvi odstavek 41. člena ZPP) in da gre kljub temu, da je tožeča stranka v obravnavani zadevi določila eno skupno vrednost spornega predmeta, v bistvu za pet posamičnih zahtevkov, to je za plačilo petih komisijskih uvozov, preiskave kemijske analize, športnih kap in zakonskih zamudnih obresti od že plačanih zneskov.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi zatrjujejo kršitev pravice iz 14. člena Ustave. Menijo, da je napačno stališče Vrhovnega sodišča, da je imel tožbeni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za večkratne dobave istovrstnega blaga, to je igrač in tekstila. Menijo tudi, da stališče Vrhovnega sodišča pomeni neenako obravnavanje strank v revizijskem postopku. Po stališču sodišča imajo namreč stranke, ki blago nabavijo enkrat v vrednosti nad 5.000.000 SIT, pravico do revizije, medtem ko nimajo pravice do revizije stranke, ki blago od istega dobavitelja nabavijo večkrat, tako da vsaka posamična dobava ne presega 5.000.000 SIT, skupno pa gre za dobave v vrednosti nad 5.000.000 SIT. Takšno stališče po mnenju pritožnikov pomeni neenako obravnavanje strank na trgu, ker bi stranke morale svoj interes za primer spora zavarovati že ob naročilih in naročati naenkrat blago v vrednosti nad 5.000.000 SIT, kar pa je v praksi glede na vrsto in pretok blaga nemogoče.

B.

3.Stališču Vrhovnega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za pet posamičnih zahtevkov, pritožniki očitajo napačnost. V pravilnost navedenega stališča se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena ne pomeni, da imajo - ne glede na različne okoliščine, povezane s predmetom zakonskega urejanja oziroma s predmetom sodnega odločanja - vsi enake pravice, ampak le, da je treba enake položaje oziroma primere obravnavati enako. Pritožniki, ki so od istega dobavitelja blago naročili večkrat, vsakič pa v vrednosti, ki ni presegla revizijskega praga 5.000.000 SIT, ne morejo svojega položaja primerjati s tistimi subjekti, ki so blago naročili enkrat v vrednosti nad 5.000.000 SIT. Iz navedenega razloga izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave in tudi tak očitek pritožnikov ni utemeljen.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot to zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožniki ne navajajo. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić