Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj odgovor na zastavljeno vprašanje jasno izhaja iz Uredbe št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora.

Revident je proizvajalec surovega nekravjega mleka in je dolžan spoštovati Uredbo v delu, ki se nanaša na vzorčenje tega mleka. Uredba ne predvideva izjeme, kot jo predlaga revident, tj. da je sam ne le proizvajalec, temveč tudi predelovalec surovega nekravjega mleka ter da zanj veljajo druga pravila o vzorčenju mleka.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper II. točko izreka pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa. Njeno dovoljenost pa uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 2. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

3. Revizija ni dovoljena.

4. S sodbo, navedeno v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje tožbi tožeče stranke delno ugodilo. S I. točko izreka je odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarske uprave Republike Slovenije, št. 06173-2337/2011/3 z dne 17. 1. 2012 (odločba prvostopenjskega upravnega organa), v delu, ki se nanaša na ukrep vzpostavitve in vodenja evidence deratizacije ter umerjanja termometrov, odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek (na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), z II. točko izreka pa je tožbo v preostalem delu zavrnilo (na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1). Ta del tožbe se je nanašal na odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo, da zagotovi, da surovo mleko pri posameznih pridelovalcih mleka izpolnjuje merilo za število klic v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno. Tožeča stranka je zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa vložila pritožbo, ki jo je Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavrnilo z odločbo, št. 3449-9/2012/2 z dne 20. 4. 2012 (odločba drugostopenjskega upravnega organa).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

8. Revident je v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje izpostavil vprašanje pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (v nadaljevanju Uredba) v delu, ki se nanaša na vzorčenje surovega kozjega mleka v primerih, ko se pridelava in predelava izvajata pri istem nosilcu živilske dejavnosti (sirarju). Revident navaja, da o tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeno vprašanje ni pomembno v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odgovor nanj jasno izhaja iz omenjene Uredbe.

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da je revident proizvajalec surovega nekravjega mleka, Uredba pa (v prvem stavku pod Poglavjem I, Oddelek IX, Priloga III) določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo surovo mleko zagotoviti skladnost z zahtevami iz tega poglavja, konkretneje morajo (na podlagi določbe 3(a)(ii) v delu III tega poglavja) sprožiti postopke, da zagotovijo, da surovo mleko iz drugih vrst kakor krav izpolnjuje naslednje merilo: število klic pri 30 °C (na ml) ≤ 1 500 000, pri čemer mora slednja številka predstavljati geometrijsko povprečje v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno. Če je surovo mleko iz drugih vrst kakor krav namenjeno za izdelavo proizvodov iz surovega mleka po postopku brez toplotne obdelave, pa morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti, da uporabljeno surovo mleko izpolnjuje naslednje merilo: število klic pri 30 °C (na ml) ≤ 500 000, pri čemer mora slednja številka zopet predstavljati geometrijsko povprečje v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča sta citirani določbi Uredbe jasni in ne predvidevata nobenih izjem, torej niti izjeme, ki jo poskuša uveljaviti revident, tj. da je sam ne le proizvajalec, temveč tudi predelovalec surovega nekravjega mleka ter da zanj veljajo druga pravila o vzorčenju mleka. Ob tem gre še poudariti, da se odločba upravnega organa prve stopnje nanaša na revidenta kot proizvajalca (oz. zbiratelja) in ne kot predelovalca surovega nekravjega mleka.

12. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da revident izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, zato je revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.