Jedro

To, da udeleženec biva v zavodu na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani poteka postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, saj po prepričanju predlagatelja potrebuje celovito pomoč na vseh področjih življenja ter nadzor strokovnega osebja v ustreznem institucionalnem okolju. Nasprotni udeleženec ima prijavljeno stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, a je že dalj časa nastanjen v Prevzgojnem domu Radeče.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da je od bivališča nasprotnega udeleženca oddaljeno 73,7 km, medtem ko je Okrajno sodišče v Celju oddaljeno le 28,7 km. V skladu z določbami 61. in 62. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) bo nasprotnega udeleženca treba zaslišati, predviden je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Delegacija pristojnosti je zato v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) smotrna, ker bo bližje sodišče lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedlo postopek.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Temeljni namen prenosa pristojnosti je smotrnost.

5.V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZNP-1 se osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, zasliši tam, kjer biva.

6.Pri odločanju o delegaciji pristojnosti v tovrstnih zadevah Vrhovno sodišče najpogosteje obravnava primere, ko ni nobenega dvoma, da bo zakonsko predvidena procesna dejanja sodišče moralo opraviti v kraju (začasnega) prebivališča nasprotnega udeleženca. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov v predlogu in spisu ne more zaključiti, da bi bili pri udeležencu podani (zdravstveni) razlogi, zaradi katerih se ne bi mogel udeležiti naroka na sodišču. Ker še vedno biva v Prevzgojnem domu Radeče, bo najverjetneje treba poskrbeti za institucionalno organiziran prevoz. Vrhovno sodišče mora zato pri odločanju upoštevati obe možni različici izvedbe zaslišanja nasprotnega udeleženca.

7.To, da udeleženec biva v zavodu na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na pristojno sodišče nesorazmerno obremenjujoče.1 Večkrat pa je že poudarilo, da je kvalitativna prostorska razdalja tista, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti; če je prevoz v vsakem primeru potreben, ne more biti bistveno, ali bo trajal nekaj minut več ali manj.2

8.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je začasno prebivališče nasprotnega udeleženca od Okrajnega sodišča v Celju oddaljeno malo manj kot 30 km, čas potovanja pa je po javno dostopnih podatkih3 približno 35 minut. Do Okrajnega sodišča v Ljubljani je več različnih poti, razdalja je med 73 in 80 km, čas potovanja pa med 70 minut in 95 minut. Vrhovno sodišče je v zadevi I R 164/2024 s 26. 9. 2024 zavrnilo predlog za prenos pristojnosti, čeprav bi bila vožnja po najhitrejši cestni povezavi skoraj 30 km krajša. V sedaj obravnavani zadevi gre za mejni primer, saj sta razlika v času in razdalji vendarle nekoliko večji, hkrati pa nobenemu od sodišč kraj bivanja nasprotnega udeleženca ni zares blizu; tudi morebiten prevoz nasprotnega udeleženca bo v vsakem primeru terjal organizacijski napor. Ob tem je pomembno poudariti, da je predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (in tudi predlagani skrbnik) Center za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Bežigrad, ki je od Radeč prav tako oddaljen. Poleg tega Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo na podlagi določb 248. in 249. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) 16. 9. 2025 izdelano psihiatrično izvedensko mnenje s končnim priporočilom, da nasprotni udeleženec potrebuje pomoč skrbnika na vseh področjih življenja. Možno torej je, da v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZNP-1 vnovičen pregled sploh ne bo potreben, s tem pa tudi ne vožnja izvedenca medicinske stroke do kraja bivanja nasprotnega udeleženca.4

9.Vrhovno sodišče ocenjuje, da razlika v razdalji in času potovanja med krajem prebivanja nasprotnega udeleženca in Okrajnim sodiščem v Ljubljani ter Okrajnim sodiščem v Celju na drugi strani, ni tako velika, da bi bil prenos pristojnosti, ki predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, ki jo je torej treba razlagati restriktivno, upravičen, zato je predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Glej npr. sklepa VSRS I R 112/2025, I R 93/2025 idr., ko je šlo za razliko v razdalji večjo od 100 km in je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno.

2Glej npr. sklepe VSRS I R 104/2025, I R 27/2025, I R 8/2025, I R 180/2024, I R 164/2024, I R 34/2023, I R 59/2023, I R 34/2023 idr., s katerimi je predloge za prenos pristojnosti zavrnilo.

3Podatki s spletne strani google.maps.

4Ob predpostavki, da bi morebitno novo mnenje izdelala ista izvedenka, pa iz spisa izhaja, da tudi ona prebiva v Ljubljani, kar še dodatno govori v prid zavrnitvi predloga za prenos pristojnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.