Jedro

Vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi se nikoli ne seštevata, ne glede na to, ali gre za povezana zahtevka ali ne. V nasprotnem primeru bi bilo z vidika pravne varnosti preveč nejasno, kdaj se vrednosti seštevajo in kdaj ne. Podlage za tovrstno seštevanje ni ne v določbah 41. člena ZPP ne v določilu petega odstavka 367. člena istega zakona.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je: - ugotovilo, da za potrebe gospodujočih zemljišč parc. št. 27/3 in 29/9 k. o. X., last tožnikov, vsakega do 1/2, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica hoje in voženj z vsemi motornimi vozili po že obstoječi asfaltirani poti preko južnega dela nepremičnine parc. št. 29/1 k. o. X., last toženca, v breme vsakokratnega lastnika te nepremičnine; - zavrnilo tožbeni zahtevek po eventualni nasprotni tožbi za ukinitev stvarne služnostne pravice hoje in voženj z vsemi motornimi vozili, ustanovljene za potrebe gospodujočih zemljišč parc. št. 27/3 in 29/9 k. o. X., po že obstoječi asfaltirani poti preko južnega dela nepremičnine parc. št. 29/1 k. o. X., v breme vsakokratnega lastnika te nepremičnine, ter za izstavitev ustreznega izbrisnega zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je toženec na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj: (1) ali je bilo v konkretnem primeru dokazno breme negativnega dejstva (da je pridobil bremen prosto nepremičnino, ker služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo v času, ko je postal njen lastnik) na toženčevi strani; (2) ali mora lastnik služečega zemljišča trpeti obremenitev svoje nepremičnine kljub temu, da lastnik gospodujočega zemljišča ne dopušča nobenega (niti minimalnega) posega v svojo nepremičnino, čeprav bi ta poseg omogočil lažji in boljši dostop do nepremičnine; (3) ali mora imeti služnostni upravičenec možnost pešpoti/dostopa do svoje nepremičnine z več strani nepremičnine, čeprav s tem po nepotrebnem obremenjuje nepremičnino drugega lastnika.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti1 je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).2 Pri tem pa je bistveno, da sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. Nasprotna tožba je sredstvo, ki je po vsebini in namenu enakovredno tožbi tožnika. Glede procesnih (posrednih in neposrednih) ter materialnopravnih učinkov se ta tožba šteje za samostojno tožbo, torej pride do enakih položajev in posledic, kot v primeru, ko je vložena tožba.3 V praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da se tožba in nasprotna tožba (tudi) glede (ne)dovoljenosti revizije (kar implicira tudi predlog za njeno dopustitev) presojata samostojno; vrednost spora, ki je odločilna za to presojo, se določi po vrednosti zahtevka vsake posamezne zadeve.4 Vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi se nikoli ne seštevata, ne glede na to, ali gre za povezana zahtevka ali ne. V nasprotnem primeru bi bilo z vidika pravne varnosti preveč nejasno, kdaj se vrednosti seštevajo in kdaj ne. Podlage za tovrstno seštevanje ni ne v določbah 41. člena ZPP ne v določilu petega odstavka 367. člena istega zakona.

7. Toženec na prvi strani predloga navaja, da je "sporno 3.000,00 EUR in stroški", na drugi strani pa pojasnjuje, da je višje sodišče pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, ki je seštelo vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi. Ker je zadevi s sklepom združilo za skupno obravnavanje, je ravnalo pravilno, ko je vrednosti več predmetov seštelo. (Šele) s tem naj bi vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 2.000,00 EUR. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje (57. točka) izhaja, da je to kot vrednost spornega predmeta zadeve po tožbi štelo znesek 1.500,00 EUR, nagrado za postopek in narok po eventualni nasprotni tožbi pa je odmerilo z upoštevanjem seštevka vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi (3.000,00 EUR), in sicer zaradi sklepa o skupnem obravnavanju in prvega odstavka 20. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT5. Poleg tega velja opozoriti, da je toženec na prvi strani svoje pritožbe sam navedel "zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti (pcto. 1.500,00 EUR)". Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je za vrednost spornega predmeta seštelo tisto po tožbi in tisto po nasprotni tožbi. Glede na obrazloženo je očitno, da sta relevantni vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe6 dve, opredeljeni vsaka v višini 1.500,00 EUR, kar ne presega praga iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

1 Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. 2 Postopek dopuščene revizije je "dvofazen". V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo. 3 Primerjaj A. Galič, v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 173 do 178. 4 Primerjaj odločbe II Ips 111/2012 z dne 20. 2. 2014, II Ips 201/2012 z dne 13. 12. 2012, III Ips 130/2009 z dne 29. 5. 2012, III Ips 238/2008 z dne 2. 6. 2009 in II Ips 539/2007 z dne 10. 7. 2008 ter III DoR 36/2010 z dne 13. 7. 2010 in II DoR 347/2014 z dne 13. 11. 2014; primerjaj tudi A. Galič navedeno delo; po avtorjevem stališču je treba nasprotno tožbo glede vprašanj popolnosti vloge, navedbe vrednosti spornega predmeta in sodne takse šteti za samostojno tožbo. 5 Ta v prvem odstavku določa, da se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo. 6 Dodati je treba, da se pri tem kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka; pravdni stroški in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP).