Jedro

Če upravnik ne izpolnjuje dolžnosti iz pogodbe o upravljanju, je druga pogodbena stranka upravičena pogodbo odpovedati; dokler pa pogodba velja se mora ravnati po njej ter tožniku plačevati stroške. 2. Ker je bil tožniku vtoževani znesek plačan šele po vložitvi predloga za izvršbo, je bil predlog za izvršbo oz. tožba potreben in utemeljen; zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan tožniku povrniti potrebne pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. II I-2542/95 z dne 14.11.1995 v 1. točki izreka za zamudne obresti v višini 6.409,00 SIT in zakonite zamudne obresti od zneska 65.498,00 SIT za čas od 1.9.1995 do 31.12.1996 ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 11.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 14.11.1995 do plačila. S sklepom pa je sodišče prve stopnje v preostalem delu zaradi umika tožbe sklep o izvršbi razveljavilo; tožencu pa je še naložilo, da je dolžan tožniku v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 5.400,00 SIT.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženec, ki v pritožbi navaja, da s tožnikom ni nikoli podpisal pogodbe o upravljanju, zato le-ta nima podlage, da gospodari z njegovim premoženjem. Tožnik je že pet let registriran kot upravnik stanovanjske zgradbe na NASLOVU zxspectrum, pa ne opravlja ničesar iz 24. člena Stanovanjskega zakona. Pritožnik prilaga kopijo o registraciji podjetja K. d.o.o., ter kopijo pooblastila o plačevanju stroškov za stanovanje ter tožnika prosi, da se v bodoče obrne na K. d.o.o. Tožnik je po več letih pravdanja ugotovil, da toženec redno plačuje stroške in umaknil tožbo, zato toženec meni, da tožniku ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.

Pritožba je bila v skladu z določbo prvega odstavka 359. člena ZPP/77 vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, priznava pa tudi sam toženec v pritožbi, je tožnik upravnik stanovanjske hiše na NASLOVU ZXSPECTRUM, saj je enajst od trinajstih stanovalcev stanovanjske hiše podpisalo pogodbo o upravljanju št. 141/M (priloga A1 v spisu; v nadaljevanju - pogodba), ki zato veže tudi toženca. Tožnik je kot upravnik stanovanjske hiše na NASLOVU ZXSPECTRUM vpisan tudi v register upravnikov (priloga A3 v spisu). Če tožnik pogodbe ne izpolnjuje, je druga pogodbena stranka upravičena v skladu z določbami 10. člena pogodbe le-to odpovedati; dokler pa pogodba velja se mora tudi toženec ravnati po njej ter tožniku plačevati stroške, ki so predmet tega pravdnega postopka. V skladu z določbami 7., 8. in 9. alineje 2. člena pogodbe namreč upravnik obračunava, razdeljuje ter skrbi za redno izterjavo in poravnavo stroškov, med katerimi so tudi stroški, ki so razvidni iz priloge A1 v spisu.

Dejstvo, da je toženec obravnavane stroške še pred vložitvijo predloga za izvršbo plačal skupnosti stanovalcev oz. podjetju K. d.o.o. (kar dokazuje s potrdili o vplačilu - priloga B4 v spisu) ga v odnosu do tožnika ne razbremenjuje. Toženec je bil namreč, kot pravilno opozarja tudi sodišče prve stopnje, obravnavane stroške dolžan plačati tožniku in ne skupnosti stanovalcev oz. podjetju K. d.o.o. Tožnik pa je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje obravnavane zneske prejel šele 31.12.1996, na kar je tudi reagiral, ko je 17.1.1997 tožbo umaknil za znesek plačane glavnice. Ker pa je bil toženec od dne zapadlosti posameznih računov do 31.12.1996 v zamudi s plačilom glavnice, je v skladu z določbo 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžan plačati zamudne obresti, ki so objektivna posledica zamude.

Ker je bil tožniku vtoževani znesek plačan šele po vložitvi predloga za izvršbo, je bil predlog za izvršbo oz. tožba potreben in utemeljen; zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan tožniku povrniti potrebne pravdne stroške.

Pritožba torej ni utemeljena, sodišče prve stopnje je materialno pravo uporabilo pravilno, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77, na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 365. člena ZPP/77 pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 368. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/99) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/77 - 27/90).