Jedro

Na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin prometne nezgode sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da je prometne predpise kršil le zavarovanec tožene stranke, ki je zapeljal s stranske ceste na prednostno cesto, ne da bi se ustavil pred znakom STOP. Voznik tožnikovega vozila, ki je vozil po prednostni cesti in prehiteval vozilo pred seboj, ni kršil predpisov, ker je prehiteval na preglednem delu ceste, kjer je bila prekinjena črta. Pri takem položaju sta sodišči pravilno odločili, da odgovarja tožena stranka tožniku za vso nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da plača tožniku znesek 2.016,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.2.1989 dalje do plačila. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne. Iz precej nerazumljive obrazložitve revizije je mogoče razbrati, da tožena stranka ugovarja, ker se je pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe sklicevalo na razloge sodbe sodišča prve stopnje. Poudarja nepravilno vožnjo voznika tožnikovega vozila. Končno nasprotuje tudi plačilu v SIT in upoštevanem tečaju pri obračunavanju.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 254.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo. Uveljavljane kršitve določb ZPP niso določno opredeljene. Sodišče druge stopnje s sklicevanjem na razloge sodbe sodišča prve stopnje ni kršilo določb Zakona o pravdnem postopku.

Revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, revizijsko sodišče ni upoštevalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Tudi uveljavljani revizijski razlogi zmotne uporabe materialnega prava niso podani. Na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin prometne nezgode sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da je prometne predpise kršil le zavarovanec tožene stranke, ki je zapeljal s stranske ceste na prednostno cesto, ne da bi se ustavil pred znakom STOP. Voznik tožnikovega vozila, ki je vozil po prednostni cesti in prehiteval vozilo pred seboj, ni kršil predpisov, ker je prehiteval na preglednem delu ceste, kjer je bila prekinjena črta. Pri takem položaju sta sodišči pravilno odločili, da odgovarja tožena stranka tožniku za vso nastalo škodo. Tudi odločitev o višini dolgovanega zneska in vrsti denarne enote je v skladu z Zakonom o denarni enoti Republike Slovenije in z Zakonom o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 17/91), kot je pravilno poudarilo že sodišče druge stopnje.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).