Jedro

Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi štelo za umaknjen.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dolžnik. Navedel je, da je delno poravnal obveznost do upnika, zato ta nima več pravnega interesa po predmetnem postopku, vsaj v tolikšni meri ne, kot ga je imel uvodoma. Kar še ni poplačano, še bo, saj sta se stranki dogovorili za plačilo na obroke po 1.000,00 EUR in dolžnik se svoje obveznosti drži. Izvršilni postopek bi se za plačani del terjatve moral ustaviti, vendar sklep o tem ni bil izdan. Dolžnik ne more več prenašati izvršiteljev, ker ga zaradi dela ni doma, izvršitelj pa hodi k drugim nepremičninam oziroma k drugim osebam ter drugim lastnikom, ki sploh niso stranke v postopku. To sramoti dolžnika, prav tako gre za nepravilen način izvršbe. Dolžnikov ugovor je v celoti utemeljen in plačilo oziroma neplačilo sodne takse ni ovira za njegovo obravnavanje. Poleg tega je upnik dolžniku tekom pravnega postopka povzročil škodo, ker mu ni dobavil škropiv in je dolžniku propadel cel vinski letnik. Dolžnik te škode ni uveljavljal, saj hoče le, da se stvari uredijo in so obveznosti izpolnjene, kar je v pretežnem delu že storil. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, pritožbenih stroškov pa ni priglasil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, oprlo na ugotovitev, da dolžnik sodne takse, ki mu je bila v plačilo naložena s plačilnim nalogom z dne 25. 10. 2022, dolžniku vročenim 27. 10. 2022, ni plačal v 8 dnevnem roku, določenem v plačilnem nalogu, in da tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, saj je bil dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks s sklepom z dne 1. 9. 2022, ki je postal pravnomočen 5. 10. 2022, zavržen. Dolžnik tem ugotovitvam, ki jih potrjujejo tudi podatki spisa, v pritožbi ni nasprotoval, odločitev o domnevi umika ugovora, ki jo je na njihovi podlagi sprejelo sodišče prve stopnje, pa je pravilna in skladna z določbami 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).1

5. Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.

6. Ob tem je zmotno pritožbeno stališče, da neplačilo sodne takse ni ovira za obravnavo ugovora, če je ta utemeljen. Plačilo sodne takse je namreč procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora, zaradi česar je sodišče utemeljenost ugovora upravičeno in dolžno presojati le pod pogojem, da je taksa pravočasno plačana ali da je dolžnik njenega plačila oproščen oziroma mu je to odloženo ali odobreno obročno plačilo. Kot že navedeno, ti pogoji v obravnavani zadevi niso izpolnjeni, temveč so, nasprotno, izpolnjene predpostavke za izrek domneve umika ugovora iz petega odstavka 29.b člena ZIZ.

7. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V skladu s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi ugovora plačana sodna taksa, in sicer najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za njeno plačilo (drugi odstavek 29.b člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje, da je ugovor umaknjen.