Jedro

V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna v 15 dneh plačati znesek 7.620,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2008 dalje do plačila. Tožniku je naložilo, da je dolžan v tem roku povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 70,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pritožbi zoper sodbo se tožnik sklicuje na vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da v času nastanka škodnega dogodka ni bil pod vplivom alkohola, zato je predlagal tudi ustrezne dokaze, zaslišanje prič, prisotnih ob samem dogodku ter zdravnikov, ki so ga obravnavali po prihodu na urgenco. Tožnik je bil hudo telesno poškodovan in zaradi izredno resnega zdravstvenega stanja ni mogel čakati na kraju nesreče policije, ampak ga je bilo potrebno nujno odpeljati v bolnišnico, kjer so ga oskrbeli. Nobenemu preizkusu alkoholiziranosti se ni izogibal. V bolnišnici je sprejemal vse potrebne postopke zdravljenja. Ker ni bil pod vplivom alkohola, je jasno, da navedene dejstvo ni zapisano nikjer v zdravstveni dokumentaciji, niti mu zdravstveno osebje ni odredilo nobenega preizkusa oziroma odvzema krvi za nadaljnje analize na prisotnost alkohola. Zavarovalni pogoji so nejasni in jih ni mogoče razlagati v korist šibkejše stranke. Nikjer v zavarovalnih pogojih ni navedeno, da bi bilo potrebno v primeru prometne nesreče za uveljavljanje AO+ zavarovanja klicati policijo. Aktivno ravnanje, kot ga v obrazložitvi sodbe navaja prvostopenjsko sodišče v smislu razlage dikcije splošnih pogojev, je po oceni pritožbe nesprejemljivo. Sodišče s takšno razlago splošnih pogojev očitno ščiti institucijo, kot je zavarovalnica, ki je v primerjavi z zavarovancem močnejša stranka. Tožnik je večkrat navedel, da je bil hudo telesno poškodovan in da je po nesreči v prvi vrsti skrbel za svoje zdravje, da je bil prepeljan k zdravniku, kjer so mu zlome oskrbeli. Tožnik ni bil v stanju, da bi policijo čakal na kraju nezgode, zato je zaključek sodišča neživljenjski.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik izgubil svoje pravice iz zavarovanja na podlagi med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti in dodatnem zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po polici št. XX, katere sestavni del so pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO+) 01-AOP-01/07 in pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-04 (v nadaljevanju splošni zavarovalni pogoji). Tožnik je namreč od tožene zavarovalnice uveljavljal z odškodninskim zahtevkom plačilo škode, ki jo je utrpel v prometni nesreči dne 27.5.2007 na K. mostu kot voznik zavarovanega dvokolesnega motorja KTM. Sodišče je kot nesporno med pravdnima strankama poleg navedenega ugotovilo tudi, da je pri padcu z motorja utrpel zlom desne ključnice in zlom distalnega dela fibule na desnem gležnju, da o nesreči ni obvestil policije, da je bil takoj po nesreči prepeljan v bolnišnico ter da po nesreči ni bila opravljena preiskava alkoholiziranosti.

Ker se tožena stranka sklicuje na izgubo zavarovalnih pravic zaradi upravljanja vozila pod vplivom alkohola, so poleg določb Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu pogodbena pravna podlaga tudi določbe zgoraj navedenih splošnih zavarovalnih pogojev. Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja med ostalim tudi v primeru, če je kot voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola (4. točka 1. odst. 3. člena Splošnih zavarovalnih pogojev AO-04), pri čemer se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola v primeru, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti. Kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, gre za domnevo, ki je določena v korist zavarovalnice, ker je preiskava morebitne alkoholiziranosti časovno omejena in vezana na ustrezne postopke ter aktivno ravnanje udeleženca prometne nezgode. Vendar je potrebno poudariti, da je na toženi stranki dokazno breme, da dokaže podlago za domnevo alkoholiziranosti (t. im. domnevno bazo), torej da se je tožnik po prometni nesreči izmaknil preiskavi. Po ugotovitvah sodbe zadostuje dejstvo, da tožnik po nesreči ni zahteval izvedbe ustrezne preiskave in torej v bolnišnici, kjer je bil pregledan, sam ni poskrbel za ugotavljanje svoje (ne)alkoholiziranosti. Zaradi tega je sodišče zavrnilo kot nepotrebne vse tožnikove dokazne predloge, s katerimi je želel dokazati, da se preiskavi ni izmaknil oziroma da do preiskave ni prišlo zaradi tehtnih in upravičenih razlogov. Pritožbeno sodišče pa se strinja s trditvami pritožnika, da je potrebno v okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. V kolikor je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, res ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.

Glede na navedeno pritožba utemeljeno očita sodbi napačno uporabo materialnega prava, zaradi česar je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP ugodilo pritožbi in sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za sklep o tem, ali se je toženec v prometni nesreči izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti in zato izgubil zavarovalne pravice, bo moralo sodišče izvesti predlagane dokaze in potem ponovno oceniti v tej smeri ravnanje toženca po prometni nezgodi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).