Jedro

V izvršilni zadevi zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih gre glede na vsebino zadeve za nujno zadevo v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS, za katero ne velja splošna določba tretjega odstavka 83. člena istega zakona, v skladu s katero v času sodnih počitnic - od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Čeprav plačilo sodne takse samo po sebi ni nujna zadeva, rok za plačilo sodne takse, glede katerega se je v sodni praksi ustalilo stališče, da gre za procesni rok, vendarle ne more deliti drugačne usode kot celoten postopek, v katerem je nastopila taksna obveznost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ugovor dolžnice umaknjen.

2. Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da dolžnica ni plačala sodne takse za ugovor v osmih dneh po vročitvi plačilnega naloga, ki naj bi bil njenemu pooblaščencu vročen dne 4. 8. 2015, 8-dnevni rok za plačilo sodne takse naj bi se iztekel 12. 8. 2015, sodna taksa pa je bila plačana 19. 8. 2015, torej po preteku roka, določenega za njeno plačilo, zaradi česar je sodišče prve stopnje štelo ugovor za umaknjen. Opisani tek rokov je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ker naj bi šlo za nujno zadevo, za katero ne velja splošna določba, da v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo in se v tem času ne vročajo sodna pisanja. Prvostopno sodišče naj bi po mnenju pritožnice zmotno uporabilo materialno pravo – izpostavljeno določbo ZS. Ker je bil v obravnavani zadevi vložen predlog za izvršbo zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih med upnikom in njegovim mladoletnim sinom zoper dolžnico, gre tudi po mnenju dolžnice za nujno zadevo po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS, za katero ne velja splošna določba, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. Vendar pa ZS ne določa, da se tudi plačilo sodnih taks šteje za nujno zadevo. Ker je Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) po mnenju pritožnice lex specialis, za določbe o izterjavi sodne takse ne velja izjema iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Za plačilo sodne takse oz. za ugotovitev pravočasnosti plačila sodne takse se zato po prepričanju pritožnice ne bi smel uporabiti 83. člena ZS. Izpostavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodna taksa plačana pravočasno - v roku, ki je bil določen s plačilnim nalogom z dne 20. 7. 2015 - ob uporabi splošne določbe ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki za plačilo sodne takse ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Pritožnica predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o pravočasno vloženem ugovoru. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani izvršilni zadevi zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre glede na vsebino zadeve za nujno zadevo v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS,(1) za katero ne velja splošna določba tretjega odstavka 83. člena istega zakona, v skladu s katero v času sodnih počitnic - od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Statusa nujne zadeve konkretni izvršilni zadevi ne oporeka niti pritožnica, saj ga glede na vsebino zadeve v pritožbi celo izrecno priznava.

6. Zmotno pa je smiselno pritožbeno stališče, da procesne posledice take opredelitve zadeve (kot nujne)(2) lahko zadenejo samo meritorne odločitve v taki zadevi, ne pa tudi njenih procesnih vidikov, konkretno vprašanja izpolnjenosti procesnih predpostavk za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. V skladu s prvim in drugim v zvezi s petim odstavkom 29.b člena ZIZ (v besedilu, ki se uporablja od 15. 7. 2015) oz. pred začetkom uporabe tega zakonskega besedila v skladu s prvim in drugim v zvezi s tretjim odstavkom 29. b člena ZIZ mora biti ob vložitvi ugovora plačana sodna taksa in sicer najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse, sicer se praviloma(3) šteje, da je vloga (ugovor) umaknjena. Ker v obravnavani zadevi dolžnica v osmih dneh po vročitvi plačilnega naloga ni plačala sodne takse za ugovor, kot je bila v plačilnem nalogu pozvana, česar dolžnica v svoji pritožbi niti ne prereka, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njen ugovor za umaknjen.

7. Nesprejemljivo je pritožbeno zavzemanje, da naj bi bile tudi v nujnih zadevah glede plačila sodne takse uporabne splošne določbe tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in se v tem času ne vročajo sodna pisanja. Čeprav je mogoče razumeti pritožbeno naziranje, da plačilo sodne takse samo po sebi ni nujna zadeva, rok za plačilo sodne takse, glede katerega se je v sodni praksi ustalilo stališče, da gre za procesni rok,(4) vendarle ne more deliti drugačne usode kot celoten postopek, v katerem je nastopila taksna obveznost. Stališče, za katerega se zavzema dolžnica, bi pripeljalo do absurdne situacije, ko bi 8-dnevni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi v nujni zadevi tekel tudi v času sodnih počitnic, rok za plačilo sodne takse, ki je po že zgoraj izpostavljenem procesna predpostavka za obravnavanje ugovora, pa bi pričel teči šele po izteku sodnih počitnic, s čimer bi bil povzročen nesprejemljiv zastoj v odločanju v sicer nujni zadevi.

8. Po vsem obrazloženem je sodišče prve stopnje po presoji sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da v nujni zadevi v času sodnih počitnic tečejo tudi procesni roki za plačilo sodne takse. Ker se je v obravnavani zadevi rok za plačilo sodne takse za ugovor iztekel dne 12. 8. 2015, dolžnica pa je takso plačala šele 19. 8. 2015, torej prepozno, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim (oz. sedaj petim) odstavkom 29.b člena ZIZ pravilno štelo, da je dolžnica ugovor umaknila.

9. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

10. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Ta določa, da se za nujne zadeve štejejo nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona. Sodišče druge stopnje ne dvomi, da v to kategorijo spadajo tudi izvršilne zadeve glede pravice do osebnih stikov z otrokom, ki so praviloma v tesni zvezi z vzgojo in varstvom otrok. Tudi v tovrstnih zadevah je ključna hitrost odločanja, kar je bistveno za opredelitev nujne zadeve.

Op. št. (2) : Ki so v tem, da v taki zadevi v nasprotju s splošno določbo tretjega odstavka 83. člena ZS procesni roki v času sodnih počitnic normalno tečejo in se tudi vročajo sodna pisanja.

Op. št. (3) : Če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

Op. št. (4) : Tako izrecno VS RS v sklepu I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015: „Ker je plačilo sodne takse javnopravna materialna obveznost do države, bi bil iz tega vidika rok za njeno plačilo materialni rok. Vendar je ta rok v sodnih postopkih rok za izpolnitev procesne predpostavke (plačilo sodne takse), kar kot možnost predvideva 8. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok.“ Tako stališče je bilo akceptirano tudi v sklepu III DoR 108/2014 z dne 17. 2. 2015.