Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena 20. 8. 2010 med V. G., roj. ..., kot preživljancem in toženko kot preživljalko, s katero je preživljanec v zameno za preživljanje toženki po smrti prepustil v last - solastniški delež na nepremičnini, posameznemu delu št. 2 v stavbi št. 65, k. o. X (ID znak...), nična, zaradi česar navedena nepremičnina spada v zapuščino pokojnega V. G., umrlega ..., toženka pa je dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim bo dovolila ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist pokojnega. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist pokojnega. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 2.535,93 EUR pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje o primarnem tožbenem zahtevku so tožniki vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjujejo zmotno uporabo materialnega prava. Predlagajo dopustitev revizije glede vprašanja: "Ali je sklepanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter moralo, če preživljalec ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju vidi ali ve, da zaradi težke bolezni, ki zahteva nujno hospitalno zdravljenje, čaka osebo, ki bi jo naj preživljal, zaradi odklanjanja nujnega zdravljenja neizbežna in skorajšnja smrt, a s takšno osebo sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju, v kateri ni predvideno skupno življenje pogodbenih strank, ampak zgolj oskrba "na daljavo" v stanovanju preživljanca, v katerem le ta živi sam? Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena v opisanih okoliščinah, nična?" Navajajo, da sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna, pri čemer se sklicujejo na odločbi II Ips 7/82 in 8/82 z 28. 3. 1982, v katerih je bilo zavzeto stališče, da je nična pogodba, če preživljalec ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju vidi ali ve, da zaradi težke ali neozdravljive bolezni čaka osebo, ki bi jo naj preživljal, neizbežna in skorajšnja smrt, ter da sklepanje pogodbe v takšnih okoliščinah nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Nasprotujejo stališču nižjih sodišč, da je imela sporna pogodba aleatorno naravo. Menijo, da odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 381/2006, II Ips 175/2007 in II Ips 1239/2008 z obravnavano zadevo niso primerljive. Sodna praksa, na katero sta se sklicevali nižji sodišči, se je ukvarjala predvsem z vprašanjem enakovrednosti dajatev pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju. Tožeča stranka ni zatrjevala ničnosti pogodbe zaradi neenake vrednosti dajatev, ampak zaradi pomanjkanja aleatornosti. Četudi so v navedenih odločbah obravnavani primeri preživljancev, ki so bili resno bolni, njihove smrti ni bilo mogoče pričakovati s tolikšno gotovostjo kot v tej zadevi. Poleg tega obveznosti, ki jih je s pogodbo prevzela toženka, potrebam pokojnega niso ustrezale. Toženka se je sicer pogodbeno zavezala, da bo v primeru bolezni in starostne onemoglosti preživljanca poskrbela za vso potrebno oskrbo in nego, vendar bi morali pogodbeni stranki glede na zdravstveno stanje pokojnega skleniti pogodbo, v kateri bi bilo dogovorjeno skupno bivanje. Menijo, da so zaradi nasprotja med odločbama II Ips 7/82 in 8/82 ter odločbami II Ips 381/2006, II Ips 175/2007 in II Ips 1239/2008, pogoji za dopustitev revizije podani.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo kot neutemeljen (drugi odstavek 367. c člena ZPP).