Jedro

Prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca ne pomeni tudi prenehanja delovnega razmerja delavca, če zasebni delodajalec ni odpovedal delovnega razmerja.

Izrek

1. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 34.000,00 SIT odmerjene stroške revizijskega postopka, v osmih dneh.

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo zahteval, za sodišče razveljavi sklepa tožene stranke z dne 5.12.2001 in 18.1.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi prenehanja obratovalnice zasebnega delodajalca.

Prvostopni sklep je tožnik prejel dne 28.12.2001, drugostopni sklep pa dne 20.1.2002. Ker je v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR) v 124. členu določen tridesetdnevni odpovedni rok, bi torej tožniku delovno razmerje lahko prenehalo šele 19.2.2002, ne pa z dnem prenehanja dejavnosti zasebnega delodajalca, to je dne 20.12.2001. S tem dnem je toženec tožnika odjavil iz socialnega zavarovanja in mu s tem dnem vpisal prenehanje delovnega razmerja v delovno knjižico. Tožnik je s tožbo zahteval, da sodišče razveljavi navedena sklepa tožene stranke in mu prizna vse pravice iz delovnega razmerja do 19.2.2002, torej do izteka odpovednega roka.

Toženec v tridesetih dneh ni odgovoril na tožbo, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 4. točke 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP) in zmotno uporabilo določbe ZDR. Po mnenju sodišča druge stopnje na podlagi določbe druge alinee 125. člena ZDR lahko zasebni delodajalec v skladu s posebnimi predpisi delavcu pisno odpove delovno razmerje, če preneha obratovalnica zasebnega delodajalca. Ker je iz dokaznih listin razvidno, da je bila tožena stranka izbrisana iz obrtnega registra dne 20.12.2001, tožnik po tem datumu ne more več zahtevati svojih pravic iz delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in ji odmeri stroške celotnega postopka.

Navajala je, da sta pogodbo o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) sklenili fizični osebi - delavec in zasebni delodajalec, zaradi česar prenehanje obratovalnice tožene stranke nima enakih učinkov kot na primer v stečajnem postopku. V primeru prenehanja obratovalnice mora zasebni delodajalec delavcu delovno razmerje odpovedati. Po določbi 125. člena ZDR zasebni delodajalec v takšnem primeru delavcu lahko odpove PZ, po 3. točki 43. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91, v nadaljevanju: KP) mora PZ odpovedati s pisnim obvestilom. Tridesetdnevni odpovedni rok začne teči po prvi točki 43. člena, prvi točki 44. člena KP in po 106. členu ZDR z dnevom dokončne odločbe delodajalca. Sodišče druge stopnje je odločilo v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pa tudi v nasprotju s svojimi odločitvami zoper istega delodajalca (zadevi Pd 27/2002 in Pdp 655/2002).

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje. Dovoljeno jo je vložiti le pod pogoji, ki jih določa 367. člen ZPP in zaradi razlogov, ki so določeni v 370. členu ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala, zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno. Po določbi druge alinee 125. člena ZDR (na katero je sodišče druge stopnje oprlo svojo odločitev) zasebni delodajalec delavcu lahko (torej ne obvezno) pisno odpove delovno razmerje, če preneha obratovalnica zasebnega delodajalca. V tem členu ZDR je torej določen eden od odpovednih razlogov za prenehanje delovnega razmerja (PZ). Ker je delavec v delovnem razmerju z delodajalcem kot fizično osebo, delovno razmerje lahko preneha šele takrat, ko zasebni delodajalec izvede postopek, ki je določen v ZDR in KP. ZDR v 123. členu določa, da delovno razmerje med delavcem in zasebnim delodajalcem, med drugim, preneha z odpovedjo, pri čemer je treba po določbi 124. člena upoštevati najmanj tridesetdnevni odpovedni rok. KP v 3. točki 43. člena nalaga zasebnemu delodajalcu, da delavcu delovno razmerje odpove s pisnim obvestilom, ki mora imeti razloge za odpoved, vsebovati pa mora tudi pravni pouk o pravici do ugovora. Ta določba in 1. točka 44. člena KP pomenita, da lahko tudi v primeru odpovedi delovnega razmerja zaradi prenehanja obratovalnice zasebnega delodajalca nastanejo pravne posledice odpovedi šele z dnevom dokončnosti odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.

Upoštevajoč vročitev drugostopnega sklepa delodajalca, je tožniku zaradi tridesetdnevnega odpovednega roka delovno razmerje prenehalo dne 20.2.2002, kar pomeni, da ima vse pravice iz delovnega razmerja do vključno 19.2.2002. Zaradi obrazloženega je revizijsko sodišče, ker je bilo materialno pravo na drugi stopnji zmotno uporabljeno, na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP drugostopno sodbo spremenilo, kot je navedeno v 1. točki izreka te sodbe.

Revizijsko sodišče pripominja, da je v pravno enakem sporu odločilo že leta 1995 (sodba, opr. št. VIII Ips 78/95 z dne 5.12.1995, objavljena v zbirki: Odločbe Delovno-socialnega oddelka VS RS, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998, s. 230), v podobnih zadevah pa tudi pozneje, na primer v zadevi VIII Ips 81/2000 z dne 21.11.2000. O revizijskih stroških je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

Odmerilo jih je na podlagi 5. točke tar. št. 10 in 1. točke tar. št. 34 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95 do 78/2001) na skupaj 350 točk. Upoštevajoč vrednost točke (100,00 SIT od 6. oktobra 2001 dalje), jih je odmerilo na 35.000,00 SIT.

Stroški postopka na prvi stopnji so tožeči stranki priznani z izrekom spremenjene sodbe sodišča druge stopnje.