Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Preživnino je mogoče znižati le od trenutka vložitve tožbe, ne pa tudi za nazaj.
Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijana sodba razveljavi glede zahtevka za znižanje preživnine za obdobje med 13. 1. 2014 in 12. 9. 2014. V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba v nerazveljavljenem delu potrdi.
1. Tožnik v tej pravdi zahteva znižanje preživnine za oba toženca, kar utemeljuje s spremenjeno okoliščino in sicer, da se je njegov polnoletni sin L. v šolskem letu 2013/2014 pričel redno šolati.
2. Sodišče prve stopnje je zahtevek za znižanje preživnine zavrnilo.
3. Proti sodbi se pritožuje tožnik. Z laično vlogo zahteva znižanje preživnine vsaj za obdobje od 1. 10. 2013 do 12. 9. 2014, v zaključnem pritožbenem predlogu pa vztraja pri znižanju preživnine tudi za kasnejše obdobje. Navaja, da mu sodišče v 11. točki obrazložitve očita, češ da ni predložil nobenega dokaza o tem, da sinu L. pomaga pri njegovem preživljanju. Opozarja, da sodišče tega od njega ni zahtevalo. Iz tega razloga dokaza tudi ni predložil, saj je štel, da zadošča, da je L. vpisan na redni študij in da nima štipendije za prvi letnik. Iz tega naj bi jasno izhajalo, da mu pomaga pri preživljanju. Prilaga tabele o stroških in prihodkih. V drugem delu pritožbe opisuje zvezo hčerke S. z R. V sklepnem delu pritožbe opozarja, da z mld. E. in T. nima nobenih stikov.
4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Pritožba je delno utemeljena.
6. Spremenjena okoliščina, zaradi katere tožnik zahteva znižanje preživnine za oba mladoletna toženca, je, da se polnoletni sin L. od 1. 10. 2013 redno šola, v času določitve preživnine pa je bil zaposlen ter je prispeval k stroškom bivanja.
7. Tožba je bila vložena 13. 1. 2014 – le od tedaj dalje je (upoštevaje pravnomočno odločbo in ob smiselni uporabi 131.c člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR) mogoče znižati preživnino. Hkrati je sodišče ugotovilo, da je L. 12. 9. 2014 dopolnil 26 let. Okoliščina, da je tožnik tudi v razmerju do njega preživninski zavezanec, je torej lahko upoštevna le do tega datuma. To pomeni, da je edina zatrjevana spremenjena dejanska okoliščina lahko relevantna le za obdobje med 13. 1. 2014 in 12. 9. 2014. 8. Sodišče prve stopnje je zahtevek tudi za navedeno časovno obdobje zavrnilo, češ da tožnik ni predložil nobenega dokazila o njegovem preživljanju. Pritožnik ta nosilni razlog izpodbijane sodbe napada, češ da ga sodišče ni pozvalo, naj to stori.
9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil dokaz (zaslišanje tožnika in zakonite zastopnice) celo izveden. Tisto, kar v resnici manjka, je konkretizirana trditev, koliko denarja je tožnik namenil za preživljanje L. v času od 13. 1. 2014 do 12. 9. 2014. 10. Ker je tožnik laik, bi ga po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče moralo v okviru materialnega pravdnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) pozvati, naj to dejansko trditev konkretizira. Ker je namreč tožnik za navedeno obdobje v razmerju do L. preživninski zavezanec, se namreč ta okoliščina (če je to svojo obveznost tudi izpolnjeval) mora odraziti v sorazmernem znižanju preostalih preživninskih bremen. Že sedaj pa je mogoče reči, da zahtevek za še odprto obdobje zanesljivo ne more biti v celoti utemeljen, saj bi to pomenilo nesorazmerno prikrajšanje mladoletnih preživninskih upravičencev na rovaš polnoletnega preživninskega upravičenca. V skladu z ustaljeno sodno prakso ima namreč preživninska obveznost glede mladoletnih otrok prednost pred ostalimi preživninskimi obveznostmi.
11. Pritožbeno sodišče je zato (zaradi neuporabe 285. člena ZPP – to kršitev vsebinsko pritožnik tudi navaja, ko sodišču oponese, da ga ni k ničemur pozvalo) izpodbijano sodbo razveljavilo glede zahtevka za znižanje preživnine za obdobje med 13. 1. 2014 in 12. 9. 2014. 12. V ponovljenem postopku naj torej tožnik konkretizirano navede, na kakšen način je v tem obdobju prispeval k preživljanju L., sodišče pa naj nato, glede na dopolnjeno procesno gradivo, znova odloči o še odprtem delu te pravdne zadeve.
13. Pritožbeno sodišče je torej pritožbi delno ugodilo ter sodbo za opisano časovno obdobje razveljavilo. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje v še odprtem delu. Procesno pooblastilo za odločitev je podano v 354. členu ZPP.