Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

15-dnevni rok (iz 142. člena ZPP) za prevzem pošiljke je začel teči v torek 13. 5. 2025, ko je bilo tožencu v poštnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, in se je iztekel v sredo 28. 5. 2025. S tem dnem se šteje, da je bila opravljena vročitev izpodbijanega sklepa, ne pa šele takrat, ko je bilo pisanje toženi stranki puščeno v hišnem nabiralniku (to se je zgodilo 29. 5. 2025).
Pritožba se zavrže.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo tožene stranke (v nadaljevanju toženca) z dne 7. 3. 2025.
2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo toženec. Pritožbenih stroškov ne priglaša.
3.Obravnavani spor predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek (v višini 910,99 EUR) nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na navedeno in glede na to, da zadeva ni zapletena glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, je o pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.
4.Pritožba ni dopustna.
5.Sodišče druge stopnje ob prejemu pritožbe v obravnavo najprej preizkusi, ali je pravočasna in popolna. V skladu z drugim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo.
6.V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep znaša 8 dni (četrti odstavek 458. člena ZPP). Vendar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa napačno navedlo, da je dopustna pritožba v roku 15 dni. V skladu z utrjeno sodno prakso
napačen pravni pouk o pravici do pritožbe ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je pravica do pritožbe ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pritrditev drugačnemu stališču, da so zakonski roki prekluzivni in nepodaljšljivi, bi pomenila, da bi pravdni stranki bili prikrajšani v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva, če bi vložili pritožbo po preteku zakonskega roka, vendar še vedno v okviru roka, podeljenega - sicer v nasprotju z zakonom - s pravnim poukom. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic.
7.Zato je pritožbeno sodišče štelo, da je pritožba pravočasna, če je vložena v 15 dnevnem pritožbenem roku, vendar v obravnavani zadevi niti v tem roku ni bila vložena, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.
8.Iz obvestila o opravljeni vročitvi izpodbijanega sklepa (list. št. 80 sodnega spisa) izhaja, da je vročevalec dne 13. 5. 2025 poskušal tožencu vročiti izpodbijani sklep, vročitev pa ni bila uspešna, zato mu je v hišnem predalčniku istega dne, torej 13. 5. 2025, pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga je treba dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da toženec pisanja ni dvignil 15-dnevnem roku, zato mu je bil po preteku tega roka puščen v hišnem predalčniku (in sicer dne 29. 5. 2025).
9.Izpodbijani sklep je torej bil tožencu vročen s fikcijo vročitve skladno s 142. členom ZPP. Osebna vročitev fizični osebi (kar je toženec) s fikcijo vročitve je urejena v tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP, iz katerih izhaja, da v primeru, ko vročitve fizični osebi ni mogoče opraviti osebno ali članu gospodinjstva, vročevalec pisanje izroči pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.
10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je 15-dnevni rok (iz 142. člena ZPP) za prevzem pošiljke začel teči v torek 13. 5. 2025, ko je bilo tožencu v poštnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, in se je iztekel v sredo 28. 5. 2025. S tem dnem se šteje, da je bila opravljena vročitev izpodbijanega sklepa, ne pa šele takrat, ko je bilo pisanje toženi stranki puščeno v hišnem nabiralniku
(to se je zgodilo 29. 5. 2025).
11.Izpodbijani sklep je bil tožencu torej vročen v sredo 28. 5. 2025, zato je naslednji dan, to je 29. 5. 2025, začel teči 15-dnevni rok rok za vložitev pritožbe,
ki se je iztekel v četrtek 12. 6. 2025. Toženec je pritožbo vložil šele v četrtek 13. 6. 2025, kar je en dan po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka.
12.Glede na navedeno je pritožba prepozna, kar pomeni, da njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno. Zato jo je sodišče druge stopnje kot prepozno zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP ).
-------------------------------
1VSRS sklep II Ips 488/2002 z dne 25.09.2003, VSRS sklep II Ips 860/2007 z dne 09.10.2008.
2VSRS sklep II Ips 488/2002 z dne 25.09.2003, VSRS sklep II Ips 860/2007 z dne 09.10.2008.
3Tako je besedno zvezo "s potekom roka" razlagal zakonodajalec, ki je z novelo ZPP-E leta 2017 zamenjal prejšnjo besedno zvezo "po poteku roka" iz tretjega odstavka 142. člena ZPP pri tem pa sledil stališču dotedanje pretežne sodne prakse. Glej obrazložitev k predlogu novele ZPP-E (in sicer Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, Poročevalec Državnega zbora, EPA 650-VII z dne 5. 12. 2016, str. 181) in Rijavec v Ekart, Rijavec, Ude, Keresteš, Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 59-60.
4Po drugem odstavku 111. člena ZPP se dan vročitve ne šteje kot dan, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka naslednji dan.
Zveza:
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 111, 111/2, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1, 443, 443/1, 458, 458/4
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.