Jedro

Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.

V zvezi s tožnikovim očitkom glede ocene tožene stranke, da projekt ne zadostuje vsem namenom, ki jih zasleduje razpis, sodišče izpostavlja, da je sodna presoja „pravilnosti“ oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana, saj le-ta že po sami naravi stvari ne more biti izključno objektivna. Bistveno za presojo je, da je iz javnega razpisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, kakšen je predmet razpisa in kakšne namene zasleduje ter zakaj tožnikov projekt ni v skladu z vsemi nameni, ki jih zasleduje razpis, tako da je sodišče lahko oceno komisije preizkusilo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje projekta „...“. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnila, da vloga tožeče stranke ne zadostuje vsem namenom, ki jih zasleduje Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018). Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turističnih proizvodov turističnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnostnega razvoja ter s tem krepitev konkurenčnosti in kakovosti na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Integralni turistični proizvod je skladno z razpisom kombinacija izdelkov in storitev, ki so namenjene za zadovoljitev potreb turistov v povezavi z njihovim obiskom turistične destinacije, pod pojmom nov turistični proizvod pa se po razpisu smatra turistični proizvod, ki ga prijavitelj do sedaj še ni imel v svoji ponudbi in s katerim dviga kakovost svoje ponudbe in prispeva k večji pestrosti ponudbe turistične destinacije. Inovativni turistični proizvod razpis opredeljuje kot turistični proizvod s karakteristikami, ki ga razlikujejo od podobnih turističnih proizvodov na trgu in vsebuje elemente nenavadnosti, izvirnosti, sistemskega poslovnega razmišljanja in promocije slovenskega turizma. V primeru tožnikovega projekta z nazivom „...“ gre predvsem za vzpostavitev modernega in informacijsko podprtega sistema poslovanja hotela, temelječega na celovitejšem in bolj načrtnem spoznavanju strank, kar pa ni integralni turistični produkt, temveč gre za projektne aktivnosti, ki so vezane na posodobitev poslovnih procesov obstoječega hotela. Na podlagi 14. točke javnega razpisa je tako tožena stranka tožnikovo vlogo zavrnila.

2. Tožeča stranka odločitvi oporeka in vlaga tožbo, s katero sodišču predlaga, da zaradi bistvenih kršitev v postopku obravnave vloge izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, naj najprej preveri, ali je vloga popolna, nato pa ob upoštevanju navedb in utemeljitev iz tožbe vlogo ponovno oceni. V tožbi navaja, da je dne 8. 10. 2016 pravočasno oddala vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev iz Javnega razpisa za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018) (v nadaljevanju Javni razpis), ki se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. V skladu s 14. točko razpisa je strokovna komisija dolžna v prvi fazi preveriti formalno popolnost vlog in prijavitelje, ki so vložili formalno nepopolne vloge, pozvati k dopolnitvi le-teh. Tožena stranka tožeče nikoli ni pozvala k dopolnitvi vloge, ampak je slednjo zavrnila na osnovi naslova in nepopolne vsebinske obrazložitve, kar pa je v nasprotju s 14. točko Javnega razpisa, saj je bila s tem tožniku odvzeta možnost, ki so jo imeli drugi prijavitelji, da v popolnosti predstavi cilje in namen vloge. Ocena tožene stranke, da projekt ne zadostuje vsem namenom, ki jih zasleduje razpis, temelji na nepoznavanju modernih hotelskih rezervacijskih sistemov. Pri tožnikovem projektu gre za popolno in kompleksno rešitev turističnega sistema, ki ne bazira samo na postavitvi sistema za operativno delovanje hotela, temveč za idejno in kakovostno rešitev, ki turista popelje v nov svet doživetja Slovenije kot destinacije. V nadaljevanju tožnik obširno opiše sistem, s katerim se je potegoval za dodelitev nepovratnih sredstev.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem oporeka tožbenim navedbam in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Pojasnjuje, da je bila tožnikova vloga obravnavana v skladu s 14. členom Javnega razpisa, ki ureja postopek obravnavanja vlog. Vse prispele vloge je obravnavala strokovna komisija, ki je v prvi fazi preverjala formalno popolnost vlog, torej ali so vlogi priložene vse obvezne priloge, obrazci pa izpolnjeni in podpisani. V tej fazi se vsebine ne preverja. Obvezne priloge so v razpisu navedene v 11. točki. Ker je tožnikova vloga vsebovala vse zahtevane obrazce in poslovni načrt, kar je razvidno iz obrazca Pregled popolnosti vloge, sta dva člana komisije tožnikovo vlogo ocenila kot popolno, zato tožnika ni bilo treba pozivati na njeno dopolnitev. Tožena stranka pojasnjuje, da dejstvo, da obvezne priloge ne vsebujejo vseh podatkov, ki bi jih morale, oziroma da prijavitelj v poslovnem načrtu cilja in namena projekta ne opredeli dovolj natančno, to ne pomeni, da je vloga formalno nepopolna in ga organ ni dolžan pozivati na dopolnitev vloge. V 10. točki 4. poglavja Javnega razpisa je določeno, da mora prijavitelj ustrezno utemeljiti vsako podano navedbo, saj bo to omogočalo lažje preverjanje tehtnosti vloge, prav tako pa mora biti iz predstavitve projekta jasno razvidna medsebojna sinergija posameznih aktivnosti in skupno sledenje strateškemu cilju projekta. V primeru nejasne utemeljitve posameznih navedb, bo to upoštevano pri ocenjevanju projekta. Skladno z navedenimi določili je toženka po preverbi formalne popolnosti vlog vse formalno popolne vloge preverila še z vidika izpolnjevanja pogojev za kandidiranje za sofinanciranje, in sicer z vidika skladnosti z razpisom, dolgoročne plačilne sposobnosti, poravnanih obveznosti do države, pravilnosti roka za začetek in zaključek projekta, skladnosti prijavitelja, pričakovane možne višine sofinanciranja in preseganje dovoljene višine pomoči „de minimis“. Za vlogo tožeče stranke je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje. Ocenjevalca strokovne komisije sta, kot izhaja iz obrazca Izpolnjevanje pogojev za kandidiranje, ocenila, da vsebina projekta ni skladna s predmetom in namenom razpisa, saj gre pri prijavljenem razpisu predvsem za vzpostavitev modernega in informacijsko podprtega sistema poslovanja hotela, temelječega na celovitejšem in bolj natančnem spoznavanju strank, kar ni integralni turistični produkt, ampak so projektne aktivnosti vezane na posodobitev poslovnih procesov obstoječega hotela.

4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka vlogo zavrnila na osnovi naslova ter nepopolne vsebinske obrazložitve, s tem pa ni spoštovala določil iz 14. točke razpisa, kar pa ne drži, saj je potrebno v dopolnitev poslati le formalno, ne pa tudi vsebinsko nepopolne vloge.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, sprejeta na podlagi določb Javnega razpisa, namenjenega gospodarskim subjektom s področja turizma, z njim pa želi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podjetja vzpodbuditi k bolj inovativnemu pristopu pri oblikovanju svojih proizvodov oziroma storitev in pomagati pri trženju in promociji, ter omogočiti s sofinanciranjem razvoja in promocije turističnih proizvodov pogoje za pospešen razvoj turistične dejavnosti malih in srednjih podjetij. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turističnih proizvodov turističnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnostnega razvoja ter s tem okrepiti konkurenčnost in kakovost na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Turistični proizvod v smislu razpisa je kombinacija izdelkov in storitev, namenjenih zadovoljitvi potreb turistov v povezavi z njihovim obiskom turistične destinacije, ki jih prijavitelj doslej še ni imel v ponudbi in s katerimi dviga kakovost svoje ponudbe ter prispeva k večji pestrosti ponudbe turistične destinacije. Pod pojmom inovativni turistični proizvod se po tem razpisu smatra turistični proizvod s karakteristikami, ki ga razlikujejo od podobnih turističnih proizvodov na trgu in vsebujejo elemente nenavadnosti, izvirnosti, sistemskega poslovnega razmišljanja in promocije slovenskega turizma.

7. V 14. točki Javni razpis ureja postopek obravnave vlog. Določeno je, da bo vloge obravnavala strokovna komisija v večfaznem postopku. V prvi fazi bo preverjala formalno popolnost vlog. Prijavitelji, ki bodo podali formalno nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi le-teh, v primeru nedopolnitve vlog v določenem roku, pa bodo slednje zavržene. V drugi fazi bo komisija preverjala izpolnjevanje pogojev za kandidiranje in bo vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za kandidiranje oziroma ne bodo skladne z nameni razpisa, zavrnila. Popolne vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za kandidiranje in bodo skladne z nameni razpisa, bo strokovna komisija ocenila v skladu z objavljenimi merili.

8. Ob upoštevanju zgoraj navedenih določil predmetnega Javnega razpisa, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je tožeča stranka na Javnem razpisu kandidirala s pravočasno in popolno vlogo (priloga 1, obrazec Pregled popolnosti vloge), ki je vsebovala izpolnjene obrazce in obvezno prilogo. Kot formalno popolna se je vloga tako uvrstila v drugo fazo obravnave, v kateri je bilo ugotovljeno, da projekt ni skladen s predmetom in namenom razpisa. Tožnik v tožbi ugovarja toženkinemu postopanju z vlogo, saj meni, da bi ga le-ta morala pozvati k dopolnitvi vloge, ne pa je zavrniti na osnovi naslova ter nepopolne vsebinske obrazložitve.

9. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, da je bila tožnikova vloga formalno popolna, ni pa bila ustrezna z vidika predmeta razpisa, saj ni zadostila vsem namenom, ki jih zasleduje razpis, prav tako pa je podrobno opisan predmet ter namen razpisa ter merila, ki so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja.

10. Sodišče tako zavrača tožbeni ugovor, da obravnava tožnikove vloge ni bila skladna s 14. točko razpisa, saj iz spisovne dokumentacije izhaja nasprotno. Tožnikova vloga je bila, kot izhaja iz obrazca Pregled popolnosti vloge, formalno popolna, saj je tožnik izpolnil vse na podlagi 11. točke Javnega razpisa zahtevane obrazce in predložil prilogo - investicijski (poslovni) načrt. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da se v fazi preverjanja formalne popolnosti vloge ni bila dolžna spuščati v vsebino izpolnjenih obrazcev in prilog, temveč zgolj preveriti, ali jih je tožnik predložil. Na formalno popolnost vloge namreč stopnja natančnosti in jasnosti opredelitve ciljev in namena projekta ne vpliva. Tako ni mogoče slediti tožnikovemu prepričanju, da mu ni bila dana možnost v popolnosti predstaviti vsebino in skladnost vloge z nameni razpisa, saj bi moral to storiti na obrazcu št. 4, ki je bil namenjen predstavitvi projekta in ki ga je tožnik izpolnjenega priložil vlogi.

11. V zvezi s tožnikovim očitkom glede ocene tožene stranke, da projekt ne zadostuje vsem namenom, ki jih zasleduje razpis, sodišče izpostavlja, da je sodna presoja „pravilnosti“ oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana, saj le-ta že po sami naravi stvari ne more biti izključno objektivna. Bistveno za presojo je, da je iz javnega razpisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, kakšen je predmet razpisa in kakšne namene zasleduje ter zakaj tožnikov projekt ni v skladu z vsemi nameni, ki jih zasleduje razpis, tako da je sodišče lahko oceno komisije preizkusilo. Prav tako iz nobene konkretne okoliščine ne izhaja, da bi strokovna komisija vlogo tožnika obravnavala pristransko oziroma drugače kot ostale prijavljene vloge.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).