Jedro

Če izvedenec ne potrdi trditev tožnika o bodočih bolečinah, jih sodišče upravičeno ne upošteva.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi le glede pravdnih stroškov in se sodba sodišča prve stopnje delno tako spremeni, da se v predzadnji vrstici prvega odstavka izreka znesek 74,07 EUR nadomesti z zneskom 464,90 EUR.

V ostalih delih se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo za telesne bolečine in neugodnosti odškodnino v višini 1.250,00 EUR, za strah v znesku 640,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 420,00 EUR. Sodišče je dosodilo tožniku tudi 74,07 EUR pravdnih stroškov.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka in za telesne bolečine in neugodnosti zahteva vso odškodnino. Ponavlja bolečinska obdobja in neugodnosti. Zatrjuje tudi bodoče bolečine ob spremembah vremena in se sklicuje na lastno izpovedbo. Tudi za strah zahteva vso zahtevano odškodnino in poudarja srednji primarni in sekundarni strah. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahteva še 831,88 EUR. Sodišče ni upoštevalo mnenja izvedenca in izpovedbo tožnika. Težje opravlja delo ključavničarja, saj stoji po 8 ur na dan, težave ima tudi doma, saj se boji zadetja v poškodovan prst. Tožnik se pritožuje tudi glede pravdnih stroškov in izpodbija ugotovljen 7,3 % uspeh, ter se zavzema za 26,87 % uspeh, saj je uspel tudi glede avansa v višini 1.669,17 EUR in je torej v celoti uspel z 2.310,00 EUR. Tožnik zahteva tudi stroške za sporočila glede plačila sodne takse. Zahteva stroške za prošnje za razpis obravnav. Zahteva obresti od plačila predujma. Trdi, da sodišče ne bi smelo pobotati sicer v celoti priznano izvedenino s stroški tožene stranke.

Pritožba je delno utemeljena le glede stroškov, sicer pa je neutemeljena.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 1.250,00 EUR (čl. 179 Obligacijskega zakonika). Tožnik je trpel srednje bolečine 1 teden, občasne srednje 4 dni, lahke bolečine 14 dni in občasne lahke bolečine 7 dni. Bodočih bolečin izvedenec ni ugotovil. Tožnik je prestal več pregledov, dvakrat je bil rentgensko slikan, 3 tedne je nosil mavčno korito, v staležu pa je bil 32 dni. Glede na opisane lažje škodne posledice je odškodnina pravična. Zatrjevanje bodočih bolečin v pritožbi pa je v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem. Izvedenec na l. št. 40 ni ugotovil bodočih bolečin, zato jih sodišče pravilno tudi ni ugotovilo. Izvedenec ni potrdil izpovedbo tožnika, ki je zatrjeval bodoče bolečine, zato je sodišče pravilno ravnalo, ko na račun bodočih bolečin ni dosodilo odškodnino.

Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 640,00 EUR. Tožnik je prestajal srednje hud primarni strah in srednji sekundarni strah, ki je prešel v lahek strah in je trajal v času zdravljenja, tožnik pa je bil v staležu 32 dni.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 420,00 EUR (čl. 179 in 182 OZ). Sodišče je na osnovi mnenja izvedenca ugotovilo, da so tožniku ostale le minimalne težave, če se opre na palec levega stopala. Izvedenec pa minimalnih težav ni mogel oceniti z odstotkom. Izvedenec tudi ni ugotovil zmanjšanja delovnih sposobnosti, saj tožnik opravlja še naprej isto delo ključavničarja. Tožnik je zatrjeval težave ob spremembah vremena, saj stoji po 8 ur dnevno, poleg tega pa se boji, če bi s prstom zadel v kakšen predmet in bi ga zabolelo. Sodišče je opisano minimalno zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo, upoštevalo pa je tudi starost tožnika 39 let. Glede na minimalne škodne posledice odškodnino ni bilo mogoče zvišati.

Delno je utemeljena pritožba glede stroškov. Sodišče je res spregledalo, da je tožnik s tožbo izsilil plačilo avansa v znesku 1.669,17 EUR, saj je bila tožba vložena dne 26.3.2003, avans pa je bil plačan 2.7.2003 in se mora šteti v uspeh tožnika. Tožnik je tako uspel z 2.310,00 EUR od vtoževanih 8.597,23 EUR, kar zaokroženo znaša 27 % uspeh. Tožniku je sodišče odmerilo 1.913,17 EUR stroškov, zato je upravičen do 27 % ali do 516,55 EUR.

Toženi stranki je sodišče odmerilo 70,76 EUR in je upravičena do 73 %, ali do 51,65 EUR. Po pobotanju je tožnik upravičen še do 464,90 EUR, zato je v tem smislu spremenjen stroškovni izrek.

Sodišče pravilno ni priznalo stroškov za sporočila o plačani taksi, saj so plačila razvidna iz dokumentacije sodišča. Stroški za prošnjo za razpis obravnave niso potrebni, saj mora sodišče upoštevati vrstni red reševanja zadev. Predujmi spadajo med ostale stroške postopka in zato ni osnove za dosojo obresti od vplačila predujmov. Iz enakih razlogov je sodišče pravilno pobotalo tudi predujme v skladu z uspehom tožnika v pravdi. Za predujme ne veljajo nobene izjeme, ampak veljajo splošna pravila o stroških.

Pritožnik je uspel s pritožbo v neznatnem delu in sicer delno le glede stroškov, ne pa tudi v glavni stvari, zato sam trpi pritožbene stroške.