Jedro

Boniteta sodi med dohodke, ki so povezani z zaposlitvijo in se upošteva skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS pri ugotavljanju dohodka oziroma premoženja. Glede na vso navedeno pravno podlago se torej boniteta obravnava enako kot ostali obdavčeni dohodki iz delovnega razmerja in je od bonitete, ker je obdavčena, potrebno obračunati dohodnino in tudi vse prispevke za socialno varnost, enako kot pri plači, ne glede na to, da gre za ugodnost, ki jo posamezna fizična oseba prejme od izplačevalca v naravi. Ker prejemnik koristi boniteto v naravi, torej v nedenarni obliki, se dohodnina in prispevki za socialno varnost odtegnejo od drugega dohodka zavezanca, ki ga prejme v denarni obliki, npr. od plače, dohodnina in prispevki pa se obračunajo od skupnega zneska bruto plače in bonitete.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 11. 2019 in odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 1. 2019 v točki 5. in 6. točki izreka ter izdajo novega upravnega akta in povrnitev stroškov postopka, zavrne.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 27. 11. 2019 v celoti in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 1. 2019 v delu, in sicer v 5. in 6. točki izreka in v tem delu zadevo vrnilo Centru za socialno delo A. v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Hkrati je naložilo Centru za socialno delo A., da mora glede odpravljenega dela izdati nov upravni akt, v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka), ter toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 816,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo v predmetnem sporu sporno, ali je tožena stranka v okviru izračuna dohodka tožnice pravilno upoštevala boniteto in posledično izračunala višino oprostitve in prispevka tožnice za plačilo institucionalnega varstva upravičenke. Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo stališče, da iz v sodbi povzetih določb Zakona o dohodnini in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev jasno izhaja, da je boniteta obdavčljivi dohodek in se ga zato upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja osebe v postopku uveljavljanja oprostitve plačila institucionalnega varstva. Materialni položaj osebe, ki ji je nudena ugodnost v obliki bonitete, je namreč boljši, kot pri osebah, ki te ugodnosti nimajo. Sicer pa meni, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Citira 51. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) in vztraja, da so bili podatki o dohodkih tožnice navedeni v odločbi upravnega organa prve stopnje pravilni. Meni, da obrazložitev zadostuje standardu obrazloženosti odločbe. Pri tem se sklicuje na stališče, ki ga je že zavzelo sodišče prve stopnje v zadevi I Ps 1133/2019. Meni, da je popolnoma pravilno, da je bila v odločbi Centra za socialno delo A. z dne 22. 1. 2019 boniteta navedena v bruto znesku. V primeru doseganja dohodkov v nedenarni obliki ob hkratnem prejemanju denarnega dohodka, se davki in prispevki od tega dohodka odtegnejo od drugega dohodka zavezanca, ki ga prejme v denarju pri izplačevalcu, ki mu nudi ugodnosti. Navedeno pomeni, da je v primeru, ko oseba prejema plačo in ji je hkrati nudena ugodnost v naravi, od zneska plače odtegne skupen znesek davka in prispevkov delojemalca. V predmetni zadevi tožnica poleg nudenja ugodnosti pri delodajalcu prejema tudi plačo, zato se davki in prispevki, ki se nanašajo na boniteto, odtegnejo od zneska plače. Računsko gledano je rezultat isti v primeru, da celotni izračunani prispevki in akontacija dohodnine zmanjšujejo neto znesek plače in je prikazana boniteta v bruto znesku, ali pa da izračunani prispevki in akontacija dohodnine v sorazmernem delu zmanjšujejo tako plačo kot tudi boniteto. Vsota je v obeh primerih enaka. Navedeno pomeni, da je bila boniteta upoštevana v neto znesku, vendar zaradi načina obračuna prispevkov in davkov v odločbi ni navedena v neto znesku. To izhaja tudi iz dopisa FURS št. ... z dne 6. 11. 2020, ki ga je tožena stranka vložila v sodni spis s pripravljalno vlogo št. ... z dne 9. 11. 2020. Iz navedenega jasno izhaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je zaključilo, da je bila boniteta v predsodnem postopku upoštevana v bruto znesku. Upoštevana je bila v neto znesku, zapisana pa v bruto znesku kot posledica predhodno navedenega. Očita tudi kršitve določb pravdnega postopka in posebej izpostavlja poziv sodišča prve stopnje z dne 5. 11. 2020. Nadalje povzema podatke iz dopisa FURS z dne 6. 11. 2020 in poudarja, da je tožnica za mesec oktober, november in december 2018 prejela bruto plačo v znesku 1.517,02 EUR ter boniteto v bruto znesku 581,16 EUR. Dohodek je tako znašal 2.098,18 EUR. Od tega zneska so se odvedli prispevki v višini 463,67 EUR, kar izhaja tudi iz tožničinih plačilnih list. Odvedeni so bili tudi davki v višini 293,47 EUR. Iz navedenega tako izhaja, da je vsota odvedenih davkov in prispevkov za vsak mesec znašala 757,14 EUR. Če to odštejemo od bruto dohodka (plača, boniteta) v višini 2.098,18 EUR, dobimo neto znesek 1.341,04 EUR. Takšen znesek je bil upoštevan v odločbi Centra za socialno delo A. z dne 22. 1. 2019. Vztraja, da je tožena stranka boniteto pravilno upoštevala in posledično tudi pravilno izračunala višino oprostitve in prispevka tožnice za plačilo institucionalnega varstva upravičenke. Dodatno navaja, da je tožena stranka dejstva, ki so povzeta glede dohodkov tožnice v mesecu oktobru, novembru in decembru 2018, v postopku na prvi stopnji navedla in za to predložila tudi dokaze. Zaradi tega ni nobene potrebe, da se zadeva vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica nasprotuje pritožbenim navedbam in vztraja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri ugotavljanju plačilne sposobnosti tožnice upoštevala boniteto v bruto znesku, čeprav bi jo morala upoštevati v neto znesku. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 27. 11. 2019, s katero je zavrnila tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 1. 2019. S citirano odločbo, ki jo je v celoti povzelo že sodišče prve stopnje, je prvostopni organ med drugim ugotovil, da je upravičenka oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 953,07 EUR od 1. 1. 2019 in da glede na oprostitev znaša njen prispevek 629,25 EUR (II. in III. točka izreka). Hkrati je odločil, da je tožnica oproščena plačila storitve za upravičenko v višini 365,56 EUR (V. točka izreka) in da prispevek tožnice glede na oprostitev znaša 587,51 EUR (VI. točka izreka).

7. Med strankama ni sporno, da je upravičenka oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 953,07 EUR od 1. 1. 2019 in da njen prispevek glede na oprostitev znaša 629,25 EUR. Sporno je, ali je tožena stranka v okviru izračuna dohodka tožnice pravilno upoštevala boniteto in posledično izračunala višino oprostitve in prispevek tožnice za plačilo institucionalnega varstva upravičenke. Pravno podlago za odločitev predstavljajo določbe Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZSV) in Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/04 s spremembami, v nadaljevanju Uredba), ki jih je pravilno citiralo že sodišče prve stopnje. Po teh določbah je institucionalno varstvo socialno varstvena storitev, ki so jo dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci, razen če Center za socialno delo na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve (prvi in četrti odstavek 100. člena ZSV). Glede na prvi odstavek 18. člena Uredbe je zavezanec, ki je plačilno sposoben, dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša zavezančeva plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev.

8. Oprostitev plačila socialno varstvene storitve je pravica iz javnih sredstev. Pogoje in postopek za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev določa ZUPJS, način upoštevanja obdavčljivih in drugih dohodkov pa določa Pravilnik o načinu upoštevanju dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 52/2014 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik).

9. V 12. členu ZUPJS so določeni dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja osebe. Med drugim je v citirani določbi določeno, da se v dohodek štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka prvega odstavka 12. člena). V 2. členu Pravilnika pa je določeno, da se dohodki iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS upoštevajo po zmanjšanju za stroške, davke in obvezne prispevke za socialno varnost. 10. Po 18. členu Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/2011 s spremembami, v nadaljevanju ZDoh-2) se med dohodke po tem zakonu šteje dohodek iz zaposlitve. Glede na prvi odstavek 36. člena ZDoh-2 dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz delovnega razmerja med drugim poleg plače vključuje tudi nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje provizijo ter tudi boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana (37. člen ZDoh-2). Boniteta je v 39. členu ZDoh-2 opredeljena kot vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

11. Glede na navedeno sodi boniteta med dohodke, ki so povezani z zaposlitvijo in se upošteva skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS pri ugotavljanju dohodka oziroma premoženja. Glede na vso navedeno pravno podlago se torej boniteta obravnava enako kot ostali obdavčeni dohodki iz delovnega razmerja in je od bonitete, ker je obdavčena, potrebno obračunati dohodnino in tudi vse prispevke za socialno varnost, enako kot pri plači, ne glede na to, da gre za ugodnost, ki jo posamezna fizična oseba prejme od izplačevalca v naravi. Ker prejemnik koristi boniteto v naravi, torej v nedenarni obliki, se dohodnina in prispevki za socialno varnost odtegnejo od drugega dohodka zavezanca, ki ga prejme v denarni obliki, npr. od plače, dohodnina in prispevki pa se obračunajo od skupnega zneska bruto plače in bonitete.

12. Iz listinske dokumentacije, konkretno iz prvostopne odločbe CSD A. z dne 22. 1. 2019 izhaja, da je bila za tožnico upoštevana plača 759,86 EUR in boniteta v višini 581,16 EUR oziroma skupaj 1.341,04 EUR. Znesek 1.341,04 EUR predstavlja razliko med 2.098,18 EUR (kolikor skupaj znaša bruto tožničina plača v višini 1.517,02 EUR in boniteta 581,16 EUR) in zneskom 757,14 EUR (kolikor znaša skupaj dohodnina v višini 293,47 EUR) in prispevki (22,10 %) v višini 463,67 EUR.

Pomeni, da se je od skupnega zneska bruto plače in bonitete, ki znaša skupaj 2.098,18 EUR obračunala dohodnina in prispevki. Za skupen znesek odtegljajev v višini 757,14 EUR (davek in prispevki) od plače in bonitete, se zmanjša le višina plače, ker se izplača v denarni obliki. Dejansko pa se dohodnina in prispevki obračunajo tako od plače kot od bonitete.

13. Navedeno jasno izhaja iz dopisa FURS št. ... z dne 6. 11. 2020, iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 9. 11. 2020 (listovna št. 34) in tudi iz predloženih tožničinih plačilnih list za mesec oktober, november in december 2018. Na navedene podatke predložene tekom postopka, se pritožba utemeljeno sklicuje. Ob takšnem ugotovljenem dejanskem stanju tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobene podlage za vračanje zadeve toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Izpodbijani odločbi tožene stranke z dne 27. 11. 2019 in CSD A. z dne 22. 1. 2019 pa sta pravilni in zakoniti, saj je pravilno upoštevana boniteta in določen prispevek tožnice glede na oprostitev v višini 587,51 EUR.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 3. točko 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. Hkrati je sklenilo, da tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njo z ničemer ni prispevala k razjasnitvi sporne zadeve.

15. Čeprav je sodišče za predložitev zahtevanih podatkov toženi stranki določilo krajši rok od 8-ih oziroma 15-ih dni, takšno postopanje ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in zato tudi ni mogoče ugotoviti kršitve pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.