Jedro

Tožnik je imel v upravnem postopku glede ocenitve stanovanja konkretizirane in argumentirane ugovore, zato bi jih tožena stranka, upoštevajoč 10. člen ZUP, morala vključiti v dokazno oceno, pa jih ni. Pravica do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku najmanj in med drugim pomeni tudi to, da ima oseba možnost, da "ustrezno in učinkovito" poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov." Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe, je namen pravila med drugim, da lahko ta oseba popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino. Navedena pravica pomeni tudi, da mora upravni organ "ustrezno upoštevati pripombe", ki jih je podala zadevna oseba, pri tem pa skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo odločbo podrobno obrazložiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 246/2024 z dne 21. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 22. 12. 2023.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč za zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Krškem v zadevi II N 114/2023 in oprostitev plačila vseh stroškov postopka, h kateri je priložil pooblastilo odvetniku in vabilo Okrožnega sodišča v Krškem v zadevi II N 114/2023. V zvezi z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik presega cenzus, je tožnik odgovoril, da vrednost njegovega polovičnega deleža stanovanja na B. C. ni 24.500,00 EUR. Gre za stanovanje, zgrajeno leta 1963, ki ni bilo nikoli obnovljeno, v njem so še prvotne talne površine, staro stavbno in drugo pohištvo, uporabna površina stanovanja je 34 m2, ki je manjša, ker so v stanovanju tudi skupni prostori, v katerem je električna in vodovodna napeljava za celoten stanovanjski blok, kar vse zmanjšuje vrednost stanovanja. Stanovanje, ki ima dva manjša bivalna prostora ter manjšo kopalnico in WC, se ogreva na staro krušno peč, ki je velike dimenzije, kar prav tako zmanjšuje uporabno površino stanovanja. V spisu se tudi nahaja izpis vrednosti stanovanja iz GURS, kjer je stanovanje ocenjeno na 37.750,19 EUR. Polovični delež je tako 18.875,095 EUR, kar ob upoštevanju vrednosti delnic v višini 2.000,00 EUR skupaj znaša 20.875,095 EUR. Tožnik je tudi predlagal lastno zaslišanje in postavitev izvedenca gradbene stroke, če ne bo upošteval vrednosti 37.750,19 EUR.

3.Tožena stranka je tožnikovo prošnjo z dne 15. 1. 2024 zavrnila z odločbo številka Bpp 246/2024 ki jo je upravno sodišče odpravilo s sodbo v zadevi I U 331/2024 z dne 11. 3. 2024. Tožena stranka je glede vrednosti stanovanja povabila tožnika na zaslišanje za dan 15. 5. 2024, vendar je tožnik na ta dan prejel vabilo, zato je bilo zaslišanje izvedeno dne 17. 5. 2024. V zvezi z vrednostjo stanovanja je izpovedal, da so jim sosedje ponujali 30.000,00 EUR za odkup stanovanja, vendar ga niso želeli prodati zaradi prenizko ponujene kupnine in da stanovanja ne bo prodal, saj želi, da je predmet dedovanja po njegovi smrti. Vrednosti stanovanja v višini 49.000,00 EUR ni prerekal. Povedal je še, da je že končan postopek, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč. Obravnavano stanovanje je v celoti v posesti njegove matere, ki ga oddaja v najem, in s katerim razpolaga do tožnikovega vračila dolga.

4.V nadaljevanju je tožena stranka v zvezi s tožnikovim materialnim položajem ugotovila, da tožnikova družina šteje dva družinska člana in živi na naslovu D., E., v nepremičnini k. o. ..., stavba 106, del stavbe 17 in 9, katere lastnik je tožnik. Tega stanovanja tožena stranka ni upoštevala v tožnikovo premoženje, saj vrednost stanovanja ne presega 120.000,00 EUR. Tožnikov mesečni dohodek na družinskega člana je 614,78 EUR, kar ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je 969,76 EUR. Ugotovila je še, da je tožnik lastnik do 1/2 stanovanja na B. v C., ki je v k. o. ..., stavba številka 496, del stavbe 26, katerega vrednost je 49.000,00 EUR, vrednost tožnikovega solastnega dela pa je 24.500,00 EUR. Tožnik je še lastnik 20 vrednostnih papirjev G. v vrednosti 2.200,00 EUR na dan 27. 12. 2023. Vrednost premoženja, s katerim tožnikova družina lahko razpolaga je 26.700,00 EUR. Tožnik na zaslišanju dne 17. 5. 2024 ni imel pripomb na vrednost stanovanja v višini 49.000,00 EUR. V zaključnem delu je tožena stranka ugotovila, da tožnikova družina razpolaga s premoženjem v vrednosti 26.700,00 EUR, kar presega višino 48-kratnika osnovnih zneskov v znesku 23.274,24 EUR, zato tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa objektivnega pogoja ni presojala.

Povzetek navedb strank

5.Tožnik v tožbi prereka ugotovljeno vrednost nepremičnine v C. Navaja, da ni sporno, da je tožnik solastnik nepremičnine v C. v deležu do 1/2, vendar vrednost tega deleža nepremičnine ni 24.500,00 EUR. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni upoštevala tožnikovih navedb, ki jih je podal na poziv tožene stranke, in predlaganih dokazov, razen zaslišanja prosilca. O predvidenem zaslišanju ni obvestila tožnikovega pooblaščenca, čeprav bi ga morala vabiti in ne bi smela opraviti zaslišanja brez pooblaščenčeve prisotnosti. Meni, da tožena stranka ne bi smela sprejeti odločitve po izvedenem zaslišanju brez izvedbe dokaza s postavitvijo ustreznega izvedenca, ki bi lahko podal objektivno vrednost stanovanja, in brez vseh v postopku ugotovljenih okoliščin.

6.V nadaljevanju nasprotuje stališču tožene stranke, da iz sodbe Upravnega sodišča izhaja, da mora tožena stranka v ponovnem postopku izvesti tožnikov zaslišanje ali angažirati izvedenca. Odločitev tožene stranke je nezakonita, zato je treba v ponovljenem postopku odpraviti pomanjkljivosti. Navedena dokazna predloga po naravi stvari ne moreta imeti enake veljave, saj postavitev izvedenca predstavlja objektivizirano dejansko vrednost nepremičnine. Tožnik je ponovil svoje navedbe iz izjasnitve na poziv tožene stranke glede stanja stanovanja in njegove vrednosti po GURS. Meni, da njegova polovica solastnega deleža znaša 18.875,095 EUR, vrednost delnic pa 2.000,00 EUR ter da je vrednost tožnikovega premoženja 20.875,095 EUR, kar ne presega 48 kratnika minimalnega dohodka v višini 22.336,32 EUR.

7.Tožnik še ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da ne prereka s strani tožene stranke ugotovljene vrednosti stanovanja, saj iz tožnikovih odgovorov smiselno izhaja, da je vrednost stanovanja še nižja od podatkov GURS. Sosednje so jim namreč ponujali 30.000,00 EUR, kar daje sliko o realni vrednosti stanovanja. Gre za tržno vrednost stanovanja, ki je tožena stranka ne upošteva. Tožnikovo nestrinjanje s ponujeno ceno sosedov pomeni, da gre za sentimentalno oceno vrednosti, kar ni dejansko in realno. Takšna navedba je potrditev glede nižje vrednosti stanovanja in potrebnosti angažiranja izvedenca. Ker je tožena stranka upoštevala zmotno vrednost stanovanja, je zmotno ugotovila tožnikovo vrednost premoženja, kljub temu da je tožnik dokazoval, da ugotovitev tožene stranke glede vrednosti stanovanja ni ustrezna dejanskemu stanju nepremičnine, kar bi tožena stranka morala razčistiti pred izdajo izpodbijane odločbe in izvesti vse dokaze ter o ugotovitvah obvestiti tožnika. Tožnik predlaga zaslišanje in postavitev izvedenca gradbene stroke glede ugotavljanja vrednosti tožnikovega solastnega deleža stanovanja ter odpravo izpodbijane odločbe. Priglaša stroške tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8.Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, vendar na tožbo ni odgovorila. Po ponovnem pozivu sodišča na dopolnitev spisa, ki se nanaša na zadevo, je tožena stranka navedla, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da sta vabilo in uradni zaznamek o telefonskem pogovoru s stranko za obravnavano zadevo v zadevi Bpp 334/2024, saj gre za istega tožnika. Dodatno je poslala le zapisnik o zaslišanju z dne 17. 5. 2024.

Presoja sodišča

K I. točki izreka

9.Tožba je utemeljena.

10.Predmet tega upravnega spora je izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka v ponovnem postopku zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v pred Okrožnim sodiščem v Krškem v zadevi II N 114/2023 in oprostitev plačila vseh stroškov postopka po ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj presega finančni cenzus, določen po tem zakonu (v zvezi z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS)), tj. 22.336,32 EUR.

11.V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

12.Po prvem odstavku 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se po drugem odstavku istega člena uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

13.Po 8. členu ZSVarPre znaša minimalni dohodek 930,68 EUR (2 x 465,34 EUR), po 27. členu istega zakona pa se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to pa je 22.336,32 EUR).

14.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da: 1) tožnikov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, saj mesečni dohodek na družinskega člana znaša 614,78 EUR; 2) tožnik z družino živi v stanovanju na naslovu D., E., stavba 106, del stavbe 17 in 9, ki se ne upošteva kot premoženje, saj vrednost stanovanja ne presega 120.000,00 EUR; 3) je tožnik imetnik 20 vrednostnih papirjev G. v vrednosti 2.200,00 EUR na dan 27. 12. 2023; 4) ima tožnik solastni delež v deležu 1/2 na stanovanju, ki je naslovu B., C. (gre za stavbo 496, del stavbe 26, k. o. ...) in 5) da je tožnika v upravnem postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

15.Upravno sodišče je s sodbo v zadevi I U 331/2024 z dne 11. 3. 2024 predhodno upravno odločitev v obravnavani zadevi odpravilo, saj je ocenilo, da ni mogoče preizkustiti zaključka tožene stranke o tem, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka tožnika vabila na zaslišanje in ga je zaslišala dne 17. 5. 2024. Tožnik v tožbi navaja, da je bilo vabilo na zaslišanje poslano tožniku neposredno in ne po pooblaščencu in s tem v bistvu zatrjuje nepravilno vročitev. Ta ugovor je relevanten z vidika vprašanja, ali je šlo za nesorazmeren poseg v pravico do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku iz prvega in tretjega odstavka 9. člena Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) oziroma iz prvega odstavka 138. člena ZUP v zvezi z 22. členom Ustave.

16.Ob pregledu spisa je sodišče ugotovilo, da v njem ni vabila na zaslišanje tožnika, uradnega zaznamka o telefonskega pogovoru s tožnikom in zapisnika o tožnikovem zaslišanju kljub temu, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožnika vabila na zaslišanje, da sta stranki v telefonskem pogovoru prestavili datum zaslišanja in da je v izpodbijanem aktu povzeta vsebina tožnikovih izpovedb. Zato je sodišče toženo stranko pozvalo, naj navedene listine priloži. Tožena stranka je poslala le zapisnik o zaslišanju, vabila na tožnikovo zaslišanje in uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru ni posredovala, temveč je v zvezi z navedenimi listinami pojasnila, da so v zadevi Bpp 334/2024. Sodišče je v svojih evidencah ugotovilo, da zoper upravni akt številka Bpp 334/2024 teče upravni spor, zato je za potrebe tega upravnega spora pridobilo vabilo na zaslišanje (priloga C4), ki se glasi neposredno na tožnika, iz odredbe k vabilu pa izhaja, da je bilo le to poslano neposredno tožniku na njegov naslov, medtem ko ni dokazila o vročitvi vabila tožniku. V upravnem spisu tožene stranke Bpp 334/2024 ni uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru s tožnikom v zvezi z dogovorom o datumu njegovega zaslišanja, kakor tudi ne dokazila, da bi bil pooblaščenec tožnika obveščen o zaslišanju dne 17. 5. 2024. Ob upoštevanju dejstva, da je imel tožnik že v upravnem postopku pooblaščenca, bi morala tožena stranka tožnika vabiti na zaslišanje po pooblaščencu v skladu s prvim odstavkom 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v skladu s katerim se dokumente vroča pooblaščencu, kadar ga stranka ima. Tožena stranka ni navedla nobenega razloga, ki bi kazal na upravičeno omejitev pravice do izjave in obrambe tožnika v postopku s pomočjo njegovega pooblaščenca (22. člen Ustave v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave), poleg tega pa je tožena stranka očitno brez podlage izpeljala, da tožnik na zaslišanju dne 17. 5. 2024 ni imel pripomb na vrednost stanovanja v višini 49.000,00, čeprav je to bilo jedro spora že v prvotnem upravnem postopku. Tožnik je imel v upravnem postopku glede ocenitve stanovanja konkretizirane in argumentirane ugovore, zato bi jih tožena stranka, upoštevajoč 10. člen ZUP, morala vključiti v dokazno oceno, pa jih ni.

Pravica do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku najmanj in med drugim pomeni tudi to, da ima oseba možnost, da "ustrezno in učinkovito" poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov." Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe, je namen pravila med drugim, da lahko ta oseba popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino. Navedena pravica pomeni tudi, da mora upravni organ "ustrezno upoštevati pripombe", ki jih je podala zadevna oseba, pri tem pa skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo odločbo podrobno obrazložiti.

17.Ker tožena stranka tega standarda ni spoštovala, je povzročila absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, po kateri mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V konkretni zadevi je bila ta možnost dana stranki zgolj navidezno oziroma je bilo v tožnikovo pravico do izjave nesorazmerno poseženo.

18.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS‑1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku je tožena stranka v skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravna stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

19.Odločitev je sprejeta po sodniku posamezniku na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1 brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi kriterije za (ne)opravo zaslišanja tožnika na javni glavni obravnavi iz sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ramos Nunes de Carvalho E Sá v. Portugal (odst. 190-191).

K II. točki izreka

21.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.

22.Sodišče je priznalo stroške postopka v tem upravnem sporu po Pravilniku v skladu z navedenim tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče ugodilo tožbi, v zvezi s katero je odločitev sprejelo brez opravljene glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) so skupni stroški postopka 347,70 EUR.

23.Tožena stranka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Po tej določbi namreč upravni organ lahko "po svojem prepričanju" odloči o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, vendar mora to storiti na podlagi "vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj" ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

2Glej mutatis mutandis: Boudjlida, C-249/13, odst. 36-38.

3Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7 ).

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 10, 237, 237/2, 237/2-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.