Jedro

Stvarna pristojnost okrožnega sodišča se ob predhodnem preizkusu tožbe ravna po prvotno postavljenem tožbenem zahtevku.

Izrek

Za odločanje o tožbenem zahtevku drugega tožnika je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Tožnika sta pri Okrožnem sodišču v Kranju vložila tožbo za plačilo 965.144,69 EUR. Tožbeni zahtevek sta zastavila solidarno, da sta toženca dolžna nerazdelno prvemu tožniku in drugemu tožniku plačati 965.144,69 EUR. Solidarnost plačila se tako nanaša na tožečo in toženo stran. V njegovo utemeljitev sta navedla, da je drugi toženec - izvršitelj opravljal izvršilna dejanja zoper dolžnika - prvo tožnico. Pri njihovi opravi je nepravilno ravnal, zaradi česar je tožnikoma nastala škoda, svojo odgovornost pa je imel zavarovano pri prvi toženki.

2. Okrožno sodišče v Kranju je drugega tožnika po prejemu tožbe pozvalo, naj dopolni tožbo, in sicer pojasni aktivno legitimacijo za vložitev tožbe in pojasni, v kakšni funkciji toži, pojasni, zakaj je zaradi ravnanja drugega toženca tudi njemu nastala škoda. Drugi tožnik je dopolnil svoje trditve v smeri, da ni mogel vstopati v svoje zasebne prostore, da ni dobil plače in regresa, da odgovarja za dolgove družbe kot porok, ... Delno je zmanjšal tudi tožbeni zahtevek, in sicer sedaj prva tožnica zahteva 951.039,32 EUR, drugi tožnik pa 14.105,37 EUR, iz tožbenega zahtevka je izpadla tudi solidarnost plačila.

3. Okrožno sodišče v Kranju je zahtevek drugega tožnika izločilo iz skupne obravnave in se za njegovo obravnavo izreklo za nepristojno, zadevo je v tem delu odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru. Tožnika po njegovi oceni nista materialna niti formalna sospornika, za izločen zahtevek je tako pristojno okrajno sodišče, saj ne gre za gospodarski spor, zahtevana vrednost pa ne presega 20.000 EUR. Krajevno pristojnost sodišča je izbralo po sedežu prve toženke.

4. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti.

5. Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

6. Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Praviloma mora vsako sodišče tudi med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, okrožno sodišče pa se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V fazi predhodnega preizkusa tožbe sodišče lahko od stranke tudi zahteva dopolnitev tožbe z navedbami dejstev, od katerih je odvisna presoja absolutne in relativne pristojnosti sodišča. 7. Ob vložitvi tožbe je bila pristojnost okrožnega sodišča nedvomno podana, saj jo je narekovala že solidarnost plačila iz tožbenega zahtevka, ki se je nanašala tako na tožečo kot toženo stran. Solidarnost terjatev ali obveznosti narekuje pristojnost okrožnega sodišča že po vrednosti zahtevanega zneska, ki presega 20.000,00 EUR, narekuje pa jo tudi materialno sosporništvo po 1. točki prvega odstavka 191. člena ZPP, ki pripelje do pristojnosti okrožnega sodišča po določbi prvega odstavka 484. člena ZPP, saj gre med prvo tožnico in prvo toženko nedvomno za gospodarski spor, za katerega je po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče. 8. Dopolnitev tožbe zaradi ocene pristojnosti zato ni bila potrebna, nanjo pa ni vplivala niti poznejša sprememba tožbenega zahtevka. Pristojnost zato pripada okrožnemu sodišču. 9. Podana je bila tudi krajevna pristojnost sodišča, pri katerem sta tožnika vložila tožbo, to je Okrožnega sodišča v Kranju. Krajevna pristojnost se res praviloma ravna po toženčevem prebivališču, v primeru sospornikov pa po enem izmed njih ali po prebivališču glavnega dolžnika (47. in 49. člen ZPP), vendar se sme sodišče po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP), sicer pa do razpisa glavne obravnave le na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP). Glede na to, da tožba nobenemu od tožencev še ni bila vročena v odgovor, toženca krajevni pristojnosti še nista mogla ugovarjati, krajevna pristojnost sodišča v odškodninskih sporih pa tudi ni izključna. Tožnika sta izbrala pristojnost kranjskega sodišča, zato se sodišče brez ugovora tožencev ne bi smelo izreči za nepristojno in zadeve odstopiti drugemu sodišču. 10. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje o tožbenem zahtevku drugega tožnika pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

(1): Primerjaj L. Ude v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 157. (2): Prvi odstavek 191. člena ZPP: Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki):

1. če so glede na sporni predmet v pravni skupnost i ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti;

2. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca;

3. če drug zakon tako določa. (3): Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena tega zakona kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.