Jedro

Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničino tožbo proti aktu tožene stranke z dne 14. 3. 2008, s katero je tožena stranka za tožnico izdelala oceno sodniške službe, tožničino pritožbo zoper navedeni sklep pa je Personalni svet Vrhovnega sodišča RS s sklepom z dne 28. 5. 2008, zavrnil kot drugostopenjski organ. Sodišče je tožbo zavrglo, ker je presodilo, da ocena sodniške službe ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

2. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožbi ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ocena sodniške službe uživa sodno varstvo v upravnem sporu. Sklicuje se na sodno prakso (sodbo Upravnega sodišča U 494/2002 in U 450/2004). Na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o sodniški službi se izda odločba le v primeru, če sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje. Če teh pogojev ne izpolnjuje, se ne izda nobena odločba.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe, poleg tega se z oceno sodniške službe samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve. Nadaljnja posledica take ocene nastopi kasneje, ko na podlagi drugega odstavka 34. člena ZSS (prej Sodni svet, po noveli pa predsednik sodišča) ugotovi, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje in za uvrstitev v višji plačilni razred oziroma imenovanje na položaj svetnika, v tem postopku pa je tudi zagotovljen dostop do učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu. Takšna je tudi sodna praksa, med drugim tudi v zadevi I Up 7/2002).

6. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pri judikatih, na katere se sklicuje pritožba, gre za drugačno dejansko in pravno stanje, in za odločitve Sveta sodnikov za prekrške. Tudi pritožbeni ugovor, da v primeru neizpolnjevanja pogojev za napredovanje ni predvidena izdaja negativne odločbe, nima podlage. Tožnica sama je predložila dopis predsednice Okrajnega sodišča z dne 17. 1. 2011, s katerim je (smiselno) zavrnjen njen predlog za napredovanje.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo z obrazložitvijo, da ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

8. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).