Zgolj navedba, da o postavljenem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, samo po sebi ne utemeljuje njegovega objektivnega pomena.
Predlog se zavrže.
1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 250/2020 z dne 28. 4. 2023. S tem sklepom je toženka kot prepoznega zavrgla tožničin zahtevek za odmero stroškov odvetniku v brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju BPP), saj je tožnica napotnico predložila po poteku 15-dnevnega roka po opravljeni storitvi (prvi odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP)) in zato ni upravičena do plačila storitev BPP (peti odstavek 40. člena ZBPP).
2.Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je Upravno sodišče tožničine tožbene ugovore zavrnilo kot neutemeljene. Tožnica je namreč zatrjevala, da je ureditev o izgubi pravice do plačila storitev BPP, če izvajalec BPP napotnico vrne po 15-dnevnem roku, neustavna; da je situacija primerljiva z razmerji, urejenimi na podlagi Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) (agencijska, mandatna, podjemna pogodba), pri katerih je edina omejitev glede plačila za delo po teh pogodbah zastaranje; navedla je tudi, da po njenem vedenju izvedence in tolmače v sodnih postopkih zaradi prepozne priglasitve stroškov ne zadenejo enake posledice. Upravno sodišče je obrazložilo, da gre pri razmerjih po ZBPP za javnopravna razmerja, pri katerih je namen, da se določi postopkovne kriterije proračunskega financiranja pravnih storitev in zagotovitve transparentnosti ter učinkovitost predmetnih postopkov, medtem ko so razmerja po OZ civilnopravna razmerja med dvema enakopravnim strankama, zato obstajajo določene razlike. Dodalo je, da morata v okviru sodnega postopka tako odvetnik kot tudi izvedenec v določenem roku oziroma do določene faze postopka priglasiti stroške, da se ti lahko povrnejo. Tožnica je še navedla, da je vložila pobudo za oceno ustavnosti prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP, ki določa 15-dnevni rok in posledice njegove zamude, vendar Upravno sodišče zaradi tega ni prekinilo postopka.
3.Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi dveh vprašanj:
1. Ali je sodišče dolžno prekiniti postopek, ko stranka vloži pri Ustavnem sodišču pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, ki je podlaga za odločanje o spornem vprašanju?
2. Ali je sodišče upravičeno odvetnici zavrniti plačilo nagrade za opravljeno delo v 3-letnem obdobju, ker odvetnica ni vrnila napotnice Bpp v roku 15 dni od zaključka postopka?
4.Predlog ni popoln.
5.V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).
6.Sestavni del predloga je torej tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.
7.Glede prvega vprašanja Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog za dopustitev revizije ne vsebuje navedb o tem, zakaj je postavljeno vprašanje pomembno (367.a člen ZPP). Predlagateljica zgolj navede, da Upravno sodišče ni prekinilo postopka, obrazložitev o tem, zakaj je vprašanje pomembno in zakaj je stališče Upravnega sodišča zmotno, pa je izostala.
8.Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče zaključuje, da iz predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da je odgovor nanj potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote, temveč le za rešitev obravnavanega primera. Ob tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj navedba, da o postavljenem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, sama po sebi ne utemeljuje njegovega objektivnega pomena. V predlogu pa so izostale tudi navedbe, zakaj je napačno stališče Upravnega sodišča o primerjavi položaja odvetnika v BPP in izvedenci, odvetniki (ne postavljenimi v BPP), tolmači, čeprav gre za temeljna stališča sodbe.
9.Položaj organa za BPP in prekoračitev njegovega zakonskega roka za odločanje ni primerljiv s položajem stranke, ki mora neko procesno dejanje opraviti v določenem roku, zato so take navedbe za odločitev o predlogu irelevantne.
10.Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da je o ustavnosti ureditve ZBPP, da zaradi prepoznega vračila napotnice odvetnik ni upravičen do plačila storitev BPP, Ustavno sodišče v sklepu U-I-86/10, Up-448/10 z dne 5. 4. 2012 in sklepu U-I-87/10, Up-447/10 z dne 5. 4. 2012 navedlo, da pobuda za oceno ustavnosti določbe z vsebino petega odstavka 40. čelna ZBPP ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
11.Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz razlogov, kot so obrazloženi v tem sklepu, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1Sklep VSRS II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022.
2Prim. sklep VSRS X DoR 20/2025-4 z dne 1. 10. 2025.