Jedro

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 96636/2008 z dne 15. 11. 2008 v celoti ohranilo v veljavi.

2. Proti sodbi se iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sporno le zaračunavanje uslug, ki jih tožeča stranka ni opravila. Vodarino in kanalščino je tožena stranka redno plačevala s posebno položnico, kar je razvidno iz dokumentov tožeče stranke. Razlaga v tretjem odstavku temelji na pomanjkljivosti Odloka o odvozu smeti, ki uporabnika zavezuje, da je dolžan zabojnik nabaviti in vsakokrat, ki bi mu zabojnik ukradli ali razbili, kupiti novega. Tožeča stranka je zadevo sedaj uredila in je sedaj zabojnik označen tako, da ga ne bo nihče ukradel z namenom, da bi toženi stranki škodoval. S tem je tožeča stranka posredno priznala svojo napako in pomanjkljiv odlok. Smešno je, da sodnica odloči na podlagi stanja, ki ni nesporno in v nasprotju z načelom v pravu, da se v dvomu odloči v korist obdolženca ali oškodovanca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče je pravilno izdalo sodbo v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP, ki določa, da lahko sodišče brez razpisa naroka meritorno odloči o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala. V konkretnem primeru izvedbe naroka ni predlagala nobena od pravdnih strank.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo terjatev iz naslova neplačanih komunalnih storitev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obveznost plačila odvoza odpadkov temelji na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žirovnica (Uradni list Gorenjske št. 35/2002, v nadaljevanje Odlok), katerega vsebinska podlaga je v določbah Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o varstvu okolja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je ravnanje s komunalnimi odpadki obvezna gospodarska javna služba in je za uporabnike obvezno (42. člen Odloka). V skladu s prvim odstavkom 62. člena Odloka so stroške ravnanja z odpadki dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Povzročitelji odpadkov so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo oziroma najem ustreznih tipiziranih zabojnikov oziroma posod, volumna od 120 do 1100 litrov in tipiziranih kovinskih zabojnikih volumna od 4 m3 do 7 m3, ki morajo imeti pokrov ter ostanke komunalnih odpadkov prepuščati v navedene posode oz. zabojnike, in le v primeru občasnega povečanja količine odpadkov (ne več kot enkrat na mesec), lahko odpadke odložijo v tipizirane vrečke na odjemno mesto ob posodo (22. in 23. člen Odloka). Ker tožena stranka odpadkov ni puščala v tipizirani posodi oz. zabojniku, je njen ugovor, da tožeča stranka svojih storitev ni opravila, neutemeljen, saj tožena stranka ni zatrjevala, da je šlo za primer povečanja količine odpadkov oziroma, da je navedeno odredil izvajalec javne službe (drugi odstavek 22. člena in 23. člen Odloka). Tudi če je tožeča stranka sedaj označila zabojnike (z logotipom in identifikacijsko številko), to ne razbremenjuje tožene stranke obveznosti plačila storitev tožeče stranke.

7. Ker je tožena stranka dolžna plačevati vtoževane stroške, katerih višini ne oporeka, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

9. Ker gre v obravnavanem primeru za odločitev o sporu majhne vrednosti, je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi zoper sodbo odločala sodnica posameznica.