Jedro

Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena samo tedaj, če vrednost glavnega zahtevka izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določen znesek. Revizija, ki se nanaša samo na obresti ali druge stranske terjatve, ni dovoljena (39. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati obema tožnikoma nerazdelno znesek 1.564.171 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 220.751 tolarjev od 03.08.1998 dalje in od zneska 1.343.420 tolarjev od 16.01.1998 dalje. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da je tožena stranka protipravno povzročila tožnikoma premoženjsko škodo. Zato ji je naložilo plačilo odškodnine za izkop in odvoz panjev 220.751 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 03.08.1998 dalje, to je od dneva ko je bilo ocenjeno delo, ki sta ga tožnika sama opravila; in za nakup, prevoz in posaditev novih cipres skupaj 1.343.420 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 16.01.1989, to je od dneva izdaje predračuna dalje.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka in sodišče druge stopnje je pri odločanju o pravnem sredstvu v pretežnem delu zavrnilo pritožbo, tako da je potrdilo sodbo, da mora tožena stranka plačati 1.564.171 tolarjev odškodnine, ugodilo pa ji je samo v obrestnem delu z odločitvijo, da tečejo zamudne obresti od vse glavnice šele od prve sodbe z dne 07.12.2000 dalje.

Samo proti tistemu delu sodbe pritožbenega sodišča, s katerim je bil za določen čas zavrnjen tek zamudnih obresti, je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. Kot vrednost spornega predmeta je navedla znesek 1.282.387 tolarjev in priložila izračun zamudnih obresti od glavnice 220.751 tolarjev za čas od 03.8.1998 do 07.12.2000 ter od glavnice 1.343.420 tolarjev od 16.10.1008 do 07.12.2000. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev reviziji in spremembo izpodbijane sodbe, tako da se v celoti potrdi sodba prvega sodišča, ali podrejeno, da se sodba pritožbenega sodišča razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) je bila revizija vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se ni izjavilo o njej.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko pravdna stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omejeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa. V 367. členu ZPP je določeno, da smejo stranke vložiti revizijo samo v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v nekaterih taksativno naštetih primerih, v katerih je revizija dovoljena ne glede na vrednost (spori o pravici do preživnine, spori iz avtorske pravice in industrijske lastnine ter uporabe firme in varstva konkurence). Kako se ugotavlja vrednost spornega predmeta, opredeljuje ZPP v drugem poglavju, kjer ureja stvarno pristojnost sodišč. V 39. členu določa, da se tedaj, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti ali pravice do revizije ali v drugih primerih odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. V drugem odstavku tega člena izrecno pojasnjuje, da se obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 4.916.371 tolarjev s pripadki. Zakonskih zamudnih obresti med pravdo pred sodiščem prve stopnje in vse do pravnomočnosti sodbe ni opredelila kot glavni zahtevek. Ko je sodišče prve stopnje razsodilo, da ji pripada 1.564.171 tolarjev odškodnine, se ni pritožila, sodišče druge stopnje pa je po pritožbi tožene stranke odločitev v zvezi z glavnico potrdilo. Zato tožeča stranka ne vlaga revizije zaradi odločitve o glavnem zahtevku, samo zaradi spremenjene odločitve o teku obresti pa tožeča stranka ni upravičena do revizije, ker so obresti stranska terjatev. Ker je revizija dovoljena samo proti sodbi o glavnem zahtevku in se stranske terjatve ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti glavnega zahtevka, za pravico do revizije ni pomembno, če so se med pravdo morda natekle obresti v znesku, ki presega 1.000.000 tolarjev.

Ker torej tožeča stranka ni vložila revizije, s katero bi izpodbijala odločitev sodišča o glavnem zahtevku, njena revizija ni dovoljena. Zato revizijsko sodišče ni vsebinsko obravnavalo njene utemeljenosti, temveč jo je po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).