Jedro

Nepravilna vročitev sodbe ni razlog za obnovo postopka, temveč je za tak primer predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti, pa tudi pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka z dne 10.9.2008 in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 307,99 EUR pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da sta bili tožencu pravilno vročeni tako tožba kot zamudna sodba.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ker na naroku strank ni enakopravno obravnavalo, kajti upoštevalo je navedbe in dokazne predloge tožeče stranke, ne pa navedb in dokaznih predlogov tožene stranke. Navaja, da je šlo pri vročanju pošiljk za nejasno situacijo. Spremembo naslova je mogoče enačiti le s preselitvijo, ne pa z dostavkom o neznanem naslovniku. S tem ko je sodišče prve stopnje sodbo nabilo na sodno desko, je toženi stranki vzelo pravico do učinkovitega pravnega varstva. Zaslišati bi bilo treba tudi toženca in pričo H. H..

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ne more uspeti s predlogom, je pravilna, čeprav bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči kot nedovoljen, ker manjka trditev o temeljnem pogoju za vložitev predloga za obnovo postopka - pravnomočna sodna odločba (2. odstavek 397. člena ZPP, 1. odstavek 398. člena ZPP).

Bistvena vsebina predloga za obnovo postopka je trditev, da niti tožba niti sodba nista bili pravilno vročeni toženi stranki.

Po 394. členu ZPP - Zakona o pravdnem postopku je mogoče obnoviti le postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Če se obnova dovoli, se izreče, da se razveljavi odločba, ki je bila izdana v prejšnjem postopku (2. odstavek 400. člena ZPP).

Upoštevaje predlog za obnovo in zgoraj navedene določbe ZPP je torej treba ugotoviti, da ni mogoče obnoviti postopka takrat, kadar stranka trdi, da je bila vročitev sodbe opravljena nepravilno in da torej sodba ni postala pravnomočna in izvršljiva. Za tak primer je v 3. odstavku 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti, pa tudi pravnomočnosti (glej sklep VS RS III Ips 101/2006 z dne 28.8.2007). Stranka ima torej v tem postopku možnost dokazati nepravilnost vročitve. Kot je povedano spredaj, se v primeru, da sodišče dovoli obnovo, razveljavi odločba, ki je bila izdana v prejšnjem postopku. Nobenega razloga ni, da bi se razveljavila sodba zato, ker ni bila prav vročena. Druga točka 396. člena ZPP ne more imeti v mislih situacije, ko ni bila prav vročena sodba. Gre za položaj, ko je do kršitve prišlo med postopkom (glej dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo, FLRJ, Univerzitetna založba Ljubljana, 1961, stran 483, tudi sklep VSL II Cp 1302/2002 z dne 25.9.2002).

Pogojev za obnovo postopka torej ni. Sodišče prve stopnje je v zvezi s pravočasnostjo predloga za obnovo postopka ugotovilo, da je bil predlog vložen v zakonitem roku, ker da je tožena stranka prejela sodbo skupaj s predlogom za izvršbo 2.9.2008. Vendar prejem sodbe skupaj s predlogom za izvršbo ne pomeni, da je bila tedaj sodba vročena toženi stranki v smislu 1. odstavka 132. člena ZPP. Če bi šlo za dejansko vročitev kot trdi tožena stranka v predlogu, pa bi se morala zoper sodbo pritožiti.

Razlog za obnovo naj bi bila tudi napačna vročitev tožbe. Vendar je razpravljanje o pravilnosti vročitve tožbe odvisno od pravnomočnosti sodbe, ker je na to vezan rok za vložitev predloga za obnovo postopka. Skratka, po sedanjem stanju stvari še ni pogojev za obnovo postopka, ker je pogoj pravnomočna sodba, da se postopek lahko obnovi.

Glede na razloge, ki so zgoraj zapisani, na pritožbene trditve ni treba odgovarjati.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP.