Jedro

Sodišče prve stopnje (in pred tem prekrškovni organ) sta ugotovila, da je storilec kot voznik motornega vozila vozil pod vplivom alkohola, in sicer je imel v organizmu (ob upoštevanju odstopanja naprave v njegovo korist) 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Storilec je bil zato spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, na tej pravni podlagi sta mu bili izrečeni v zakonu predpisani sankciji.

Glede na navedeno storilec ne more biti spoznan za odgovornega tudi za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil s tem, da hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim vozniškim sposobnostim oziroma dejstvu, da je vozil vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Če bi sodišče to dejstvo (storilčevo vožnjo vozila v cestnem prometu, ko je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) upoštevalo tudi kot okoliščino, kateri storilec ni prilagodil hitrosti in načina vožnje in ga (posledično) spoznalo za odgovornega storitve še za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, bi bil storilec zaradi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola kaznovan dvakrat.

Tako kot prekršek vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola nad dovoljeno mero (po določbah drugega odstavka 105. člena ZPrCP) je tudi prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti vozila samostojen prekršek (določbe 46. člena ZPrCP).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Policijska postaja Krško je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilcu po določitvi sankcij za prekrške po desetem odstavku 45. člena, 3. točki četrtega odstavka 105. člena in petem odstavku 16. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izrekel enotno globo v znesku 1.240,00 EUR in stransko sankcijo 19 kazenskih točk z možnostjo polovičnega plačila globe.

2.Po vložitvi zahteve za sodno varstvo (po zagovorniku) je Okrajno sodišče v Krškem z izpodbijano sodbo ZSV 81/2022 s 23. 11. 2023 razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo delno ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da se postopek zaradi prekrškov po desetem odstavku 45. člena in petem odstavku 16. člena ZPrCP ustavi ter se v delu o izreku sankcije storilcu izreče globa v višini 900,00 EUR in stranska sankcija 16 kazenskih točk, v preostalem delu se zahteva za sodno varstvo storilca zavrne (točka I izreka); storilec pa je dolžan plačati stroške postopka: pričnino v znesku 5,71 EUR, sodno takso v višini 50,00 EUR in stroške izdelave izvedenskega mnenja cestnoprometne stroke A. A. v znesku 561,30 EUR (točka II izreka).

3.Prekrškovni organ Policijska postaja Krško v pravočasni pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov zoper odločitev sodišča, da se postopek o prekršku zaradi prekrška po desetem odstavku 45. člena ZPrCP ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V prekrškovnem spisu oziroma v posredovani dokumentaciji je bilo predstavljenih dovolj konkretnih okoliščin in dejanskih navedb, ki pomenijo konkretizacijo storilčevega protipredpisanega ravnanja, kar bi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru moralo uporabiti in pravilno formulirati sodbeni izrek. Hitrost vožnje je odvisna od številnih okoliščin. Po mnenju izvedenca je storilec v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, vozil med 80 in 88 km/h. Sklicuje se na 4. točko šestega odstavka 46. člena ZPrCP. Ne strinja se z razlogi sodbe, da opis prekrška (katerim vozniškim sposobnostim ni prilagodil hitrosti vožnje) ni konkretiziran. Okrajno sodišče se je pri odločanju oprlo na strokovno mnenje izvedenca, ki je sicer ugotovil, da bi moral storilec voziti vsaj z 92 km/h, da bi izgubil stabilnost, iz mnenja pa ni razvidno, da bi izvedenec upošteval dejstvo, da je bil storilec v času nesreče pod močnim vplivom alkohola. Prepričan je, da ni ustrezno presojati vsako okoliščino posebej (ločeno vpliv alkohola in hitrost), saj gre pri vsaki prometni nesreči za splet in preplet različnih okoliščin, ki jih je potrebno presojati kot celoto. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4.Storilec v odgovoru na pritožbo (vloženem po zagovorniku) navaja, da so pritožbene navedbe prekrškovnega organa, ki se nanašajo na ustavitev postopka o prekršku po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, neutemeljene.

5.Pritožba Policijske postaje Krško zoper odločitev sodišča o ustavitvi postopka o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po desetem odstavku 45. člena ZPrCP je neutemeljena.

6.Prvostopenjsko sodišče je na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, zaslišalo je storilca in priče storilčevega očeta B. B., storilčevo sopotnico C. C., policista D. D. in E. E. (ki sta opravila ogled kraja prometne nesreče), pridobilo je izvedensko mnenje sodnega cenilca in izvedenca prometne, avtomobilske in strojne stroke A. A., univ. dipl. inž. str., ki je izdelal izvid in mnenje o hitrosti storilčevega vozila v času nesreče, ter je pogledalo v listine v spisu prekrškovnega organa. Na podlagi ocene izvedenih dokazov je zaključilo, da ni z gotovostjo izkazano, da storilec hitrosti svoje vožnje ni prilagodil poteku ceste, kot mu očita prekrškovni organ in je v posledici tega prišlo do prometne nesreče (točka 14 obrazložitve). V razlogih sodbe (točka 15 obrazložitve) je navedlo še, da prekrškovni organ storilcu očita tudi, da hitrosti vožnje ni prilagodil svojim vozniškim sposobnostim, pri čemer pa iz opisa ravnanj storilca ni razvidno, katere so tiste vozniške sposobnosti oziroma pomanjkljivosti, ki bi jih moral storilec pri hitrosti svoje vožnje kritičnega dne upoštevati; opis prekrška v tem delu ni konkretiziran in je zato pomanjkljiv. Zaključilo je, da storilcu ni dokazano, da je storil prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP (točka 16 obrazložitve).

7.Iz kratkega opisa dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov izhaja, da storilec hitrosti in načina vožnje ni prilagodil poteku vozišča, to je vožnji v daljši pregleden levi ovinek, ter vozniškim sposobnostim, zaradi česar je z vozilom zapeljal v desno, kamor ga je zaneslo in nadalje trčil v drevo, kjer se je vozilo prevrnilo, preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku pa je pokazal rezultat 0,56 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

8.Glede na takšen opis dejanskega stanja so utemeljene navedbe pritožbe, da iz opisa izhaja, katerim svojim vozniškim sposobnostim (vožnji pod vplivom alkohola) storilec ni prilagodil hitrosti in načina vožnje. Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve.

9.Iz izpodbijane sodbe in plačilnega naloga izhaja, da je storilec kršil (med drugim) drugi odstavek 105. člena ZPrCP, na podlagi katerega imajo lahko drugi vozniki (ki niso navedeni v prvem odstavku 105. člena ZPrCP) največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje (in pred tem prekrškovni organ) sta ugotovila, da je storilec prekoračil navedeno zakonsko dopustno mero alkohola. Ugotovljeno je bilo, da je storilec kot voznik motornega vozila vozil pod vplivom alkohola, in sicer je imel v organizmu (ob upoštevanju odstopanja naprave v njegovo korist) 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Storilec je bil zato spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, na tej pravni podlagi sta mu bili izrečeni v zakonu predpisani sankciji (globa v znesku 900,00 EUR in stranska sankcija 16 kazenskih točk).

10.Glede na navedeno storilec ne more biti spoznan za odgovornega tudi za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil s tem, da hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim vozniškim sposobnostim oziroma dejstvu, da je vozil vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vožnja vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola je samostojen prekršek iz 105. člena ZPrCP. Kot je že navedeno, je bil storilec za ta prekršek spoznan za odgovornega. Če bi sodišče to dejstvo (storilčevo vožnjo vozila v cestnem prometu, ko je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) upoštevalo tudi kot okoliščino, kateri storilec ni prilagodil hitrosti in načina vožnje in ga (posledično) spoznalo za odgovornega storitve še za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, bi bil storilec zaradi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola kaznovan dvakrat.

11.Prav tako je neutemeljeno sklicevanje prekrškovnega organa na 4. točko šestega odstavka 46. člena ZPrCP, na podlagi katere se voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost na cesti v naselju za 30 do 40 km/h, kaznuje z globo 500,00 EUR, vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk, in navajanje, da je po ugotovitvah izvedenca storilec vozil v naselju med 80 do 88 km/h. V plačilnem nalogu se storilcu kršitev (natančno) določene oziroma predpisane hitrosti vožnje ni očitala. Tako kot prekršek vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola nad dovoljeno mero (po določbah drugega odstavka 105. člena ZPrCP) je tudi prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti vozila samostojen prekršek (določbe 46. člena ZPrCP).

12.Pritožbene navedbe glede ocene izvedenskega mnenja (da izvedenec ni ustrezno presojal vsake okoliščine posebej, to je ločeno vpliv alkohola in hitrosti) predstavljajo uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na podlagi druge alineje tretjega odstavka 66. člena ZP-1 pa lahko prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Pritožba se obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1).

Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo prekrškovnega organa in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zveza:

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 45, 45/10, 46, 46/6, 46/6-4, 105, 105/2, 105/4, 105/4-3 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.