Jedro

Z začasno odredbo se začasno uredijo pravice, obveznosti in pravne koristi stranke, ki imajo podlago v materialnih predpisih. Kadar je predmet upravnega spora vprašanje priznanja lastnosti stranke v upravnem postopku, tega vprašanja že po naravi stvari ni mogoče urediti začasno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da sodišče dopusti njeno udeležbo, tako da ugodi njenemu predlogu z dne 23. 10. 2008 za njen vstop v postopek izdaje dovoljenja Zavodu A. do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Začasna odredba je bila predlagana iz razlogov po drugem in tretjem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006).

2. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo, da tožeča stranka ni izkazala, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanega akta prizadeta težko popravljiva škoda in s tem pogojev, ki so za izdajo začasne odredbe določeni v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje. Navaja, da je izkazala vse predpostavke v zvezi z izdajo začasne odredbe. Podrobno pojasnjuje višino premoženjske škode, ki ji bo zaradi izpodbijanega akta nastala, ter da ji bo s tem v zvezi nastala tudi težko popravljiva nematerialna škoda. Sodišče prve stopnje se je pomanjkljivo opredelilo do vseh pomembnih okoliščin, ki jih je navedla v predlogu za izdajo začasne odredbe. Do trditev, ki se nanašajo na nematerialno škodo, pa se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo in je zato bistveno kršilo določbo 14. točke 399. člena ZPP, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter odloči o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka prereka pritožbene navedbe in navaja, da je tožeča stranka kolektivna organizacija in neprofitna pravna oseba, ki je upravičena le do določenega odstotka zneska, ki ga navaja kot škodo, in sicer zgolj za pokrivanje svojih stroškov. Zato o škodi tožeče stranke zaradi prenehanja začasnega dovoljenja ni mogoče govoriti, saj ji tudi stroški v zvezi s tem upravljanjem ne bodo več nastali. Tožeča stranka je ves čas izvajanja začasnega dovoljenja vedela, da je dovoljenje začasno in da bo prenehalo, ko bo ustanovljena kolektivna organizacija imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, saj je čas trajanja začasnega dovoljenja izrecno naveden v izreku tega dovoljenja. Zato predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Iz istih razlogov pa sodišče lahko na zahtevo tožnika izda začasno odredbo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). V primeru procesne odločitve, kot je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku, kar je predmet presoje na podlagi tožbe, s katero se je začel ta upravni spor, pa ni kaj izvršiti oziroma odložiti, prav tako tudi ni mogoče urediti začasnosti stanja glede na sporno pravno razmerje. Izdaja začasne odredbe po navedenih določbah ZUS-1 je vezana na sporno razmerje. Namen začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je namreč začasna ureditev pravnega razmerja, ki je predmet upravnega spora. V obravnavanem primeru je začasna odredba, ki jo predlaga tožeča stranka, sicer vezana na sporno pravno razmerje. Vendar pa se po presoji pritožbenega sodišča z začasno odredbo začasno uredijo pravice, obveznosti in pravne koristi, o katerih se v upravnem postopku oziroma v upravnem sporu odloča in imajo podlago v materialnih predpisih. Če pa je tako, kot v tem primeru, predmet upravnega spora vprašanje lastnosti stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, tega vprašanja že po naravi stvari ni mogoče urediti začasno, saj možnosti, da bi tožeča stranka samo začasno postala stranka oziroma stranska udeleženka v upravnem postopku ne predvideva noben procesni in ne materialni predpis.

7. Glede na navedeno na drugačno odločitev o stvari ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da bo z morebitno realizacijo izpodbijanega sklepa tožeči stranki nastala materialna in nematerialna škoda.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

9. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154.člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.