Jedro

Revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom določenega zneska.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške za odgovor na revizijo v znesku 33.000,00 SIT, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (med drugim) odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati odpravnino zaradi predčasne upokojitve v višini 387.294,00 SIT Sodišče druge stopnje je glede odločitve o odpravnini ugodilo pritožbi tožene stranke (tožnica se ni pritožila) in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo odpravnine v znesku 254.130,92 SIT. Upoštevalo je računske napake pri izračunu in določbe pravilnika o plačah oziroma kolektivne pogodbe, po katerih pripada delavcu ob upokojitvi odpravnina le v višini dveh in ne treh plač.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri odpravnine upoštevati zneske bruto in ne zneske neto plač.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru navaja, da revizija ni dovoljena, po vsebini pa je tudi neutemeljena.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka v reviziji ne navaja, zoper kateri del jo vlaga.

Vendar je to povsem jasno iz vsebine revizije same in iz tega, zoper kateri del izpodbijane sodbe jo sploh lahko vloži. Tožnica se zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila. Ker se tudi tožena stranka ni pritožila zoper zavrnilni del prvostopne sodbe (točka 2. izreka), je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka za plačilo odpravnine v bruto znesku postala pravnomočna in revizija v tem delu ni dopustna. V delu glede prenehanja delovnega razmerja (datuma prenehanja) je tožnica uspela, pritožba tožene stranke je bila v tem delu zavrnjena in tožnica z revizijo izpodbijane sodbe niti ne izpodbija. Revizija je tako lahko vložena (in po vsebini tudi je) le zoper odločitev sodišča druge stopnje o znižanju odpravnine. Pri ugotavljanju dovoljenosti revizije je treba upoštevati določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS). ZDSS v prvem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v delovnih in socialnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če ta zakon ne določa drugače. V drugem odstavku istega člena je določba, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dovoljuje ZPP. To pomeni, da je revizija, ob upoštevanju dejstva, da se lahko pred delovnimi in socialnimi sodišči odloča tako o sami pravici kot tudi o premoženjskem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta, dovoljena vedno takrat, ko gre za odločanje o sami pravici, če pa se odloča o premoženjskih vprašanjih, je treba njeno dovoljenost presojati v skladu z določbami ZPP.

Spor zaradi plačila odpravnine ob upokojitvi je premoženjski spor. ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT. Z izpodbijano sodbo je pravnomočno odločeno o znižanju zneska odpravnine za 133.163,08 SIT, kar je tudi višina izpodbijanega dela sodbe.

Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tako ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.

Tožena stranka je bila pozvana, da na revizijo odgovori, kar je tudi storila. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške za odgovor na revizijo po veljavni odvetniški tarifi (tar. št. 10, točki 1c in 5), upoštevajoč na revizijski stopnji izpodbijano vrednost spora.