21. 3. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jurija Krča, Šenčur, ki ga zastopa Odvetniška družba dr. Aljoša Dežman, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 21. marca 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 286/2023 z dne 20. 12. 2023 v zvezi s sklepoma Okrožnega sodišča v Kranju št. St 346/2020 z dne 28. 7. 2023 in z dne 8. 9. 2023 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 55. in 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom št. St 346/2020 z dne 28. 7. 2023 začelo stečajni postopek nad stečajno dolžnico, ker je ugotovilo, da je trajneje nelikvidna na podlagi prve in druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). S sklepom št. St 346/2020 z dne 8. 9. 2023 pa je isto sodišče zavrglo pritožnikovo pritožbo zoper prej navedeni sklep, ker je ugotovilo, da pritožnik kot družbenik družbe REŠET, d. o. o. – v stečaju, Kranj, ki je družbenica stečajne dolžnice, ni procesno legitimiran za vložitev pritožbe. Ugotovilo je še, da je pritožnikova pritožba tudi sicer prepozna, in pojasnilo, zakaj tako meni. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 8. 9. 2023 in potrdilo odločitev nižjega sodišča ter pritrdilo razlogom tega sodišča.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve 22., 23., 25., 33. in 74. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Meni, da je kot družbenik družbenice stečajne dolžnice legitimiran za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, saj naj bi bilo treba pojem družbenika razlagati široko. V tem primeru naj bi šlo za povezani družbi, take družbe pa naj bi pravna teorija in gospodarska praksa pojmovali kot enotni gospodarski sistem. Zato naj bi bilo treba celotno korporacijsko strukturo stečajne dolžnice in njene družbenice razlagati kot korporacijsko (premoženjsko) celoto, ki predstavlja ustavnopravno varovane premoženjske pravice. Pritožnik naj bi bil kot družbenik družbenice insolvenčne dolžnice edini družbenik te celotne korporacijske konsolidacije, s tem pa premoženjski nosilec celotne korporacijske strukture obeh družb. Ker naj bi bil edini končni nosilec pravic iz 33. in 74. člena Ustave, naj bi ga bilo treba šteti za družbenika stečajne dolžnice. Pritožnik pa naj bi bil legitimiran za vložitev pritožbe tudi zato, ker je družbenica stečajne dolžnice prav tako v stečajnem postopku, njen upravitelj pa naj ne bi imel naloge zagotavljati polnega učinkovanja varstva lastninske pravice družbenika. Izpodbijani sklep o začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico naj bi tako neposredno posegal v pritožnikove korporacijske pravice v povezanih družbah. Zato naj bi bilo z zavrženjem njegove pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka poseženo v njegovi pravici iz 33. in 74. člena Ustave, posledično pa tudi v pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Nosilna argumenta Višjega sodišča v 6. in 7. točki obrazložitve sklepa naj bi bila sama s seboj v nasprotju. Višje sodišče naj bi napačno razumelo bistvo presojanja pritožbenih navedb in naj bi izvotlilo pritožnikovo pravico iz 25. člena Ustave, saj naj se ne bi vsebinsko opredelilo do vprašanja pritožnikove legitimacije za vložitev pritožbe, s tem pa naj bi poseglo tudi v njegovo pravico iz 33. člena Ustave kakor tudi v pravice iz 22., 23., 25. in 74. člena Ustave ter pravico iz 6. člena EKČP. Napačno razumevanje pritožbenih navedb naj bi pripeljalo do očitno napačne odločitve Višjega sodišča. Pritožnik še zatrjuje, da je njegova pritožba pravočasna, saj naj prekluzija ne bi mogla nastopiti na podlagi 55. člena ZFPPIPP, ker naj bi zanj kot nosilca konsolidacije veljale specialnejše določbe ZFPPIPP. Posledično naj neizpodbojna domneva iz 122. člena ZFPPIPP ne bi mogla biti temelj za odvzem pravice iz 25. člena Ustave, ker se nanaša zgolj na seznanitev. Med pravico iz 25. člena Ustave in domnevno seznanitvijo z izdano odločbo naj bi bilo potrebno tehtanje, ki pa naj ga razlaga o nepravočasni pritožbi ne bi prestala, zato naj bi bila v nasprotju z 22. in 25. členom Ustave. Z navedenim naj bi bila pritožniku kršena tudi pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Pritožnik predlaga še začasno zadržanje izvrševanja sklepa sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom in absolutno prednostno obravnavo zadeve.

3.Pritožnik je vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 55. in 234. člena ZFPPIPP. Zatrjuje njuno neskladje z 2., 33. in 74. členom Ustave, ker naj bi bila nejasna, saj naj pravni izraz "družbenik dolžnika" ne bi bil nikjer podrobneje pojasnjen za namen procesne legitimacije. Taka ureditev naj bi bila tudi sicer pomanjkljiva oziroma neustrezna, ker z dikcijo zakonsko podeljene procesne legitimacije družbeniku stečajnega dolžnika ne zajema vseh nosilcev pravic do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. V primerih t. i. vertikalnih večstopenjskih korporacijskih konsolidacij naj bi bil kot nosilec ustavno zagotovljenih pravic na najvišji stopnji konsolidacije večinski ali edini družbenik (fizična oseba), saj naj bi bilo to vertikalno konsolidacijo gospodarskih subjektov treba razumeti kot celoto. V primeru navedenega nosilca pravic, tj. družbenika celotne vertikalne konsolidacije, naj bi šlo za protiustavno pravno praznino, ker naj njegova pravica do pravnega varstva ne bi bila urejena. Navedena zakonska ureditev procesne legitimacije družbenika pa naj bi temu nosilcu pravic onemogočala izvrševanje pravic iz 33. in 74. člena Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijana 55. in 234. člen ZFPPIPP ne učinkujeta neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Iz priloženih pritožb zoper izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje je razvidno, da pobudnik v teh dveh pravnih sredstvih ni uveljavljal trditev o protiustavnosti izpodbijanih določb ZFPPIPP, ki jih uveljavlja v pobudi. To pomeni, da pobudnik očitkov o protiustavnosti teh določb ni materialno izčrpal. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik