Jedro

Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči zgolj citirala določilo četrtega in petega odstavka 43. člena ZBPP, ni pa iz sklepa in iz spisa razvidno, ali je bila tožniku dana možnost, da predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila. Tovrstnih sklepov o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 159/2008 z dne 17. 9. 2014 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008 v višini 5.652,82 EUR v 30 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Če tožnik ne bo prostovoljno vrnil sredstev, se sklep izvrši po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.

V obrazložitvi odločbe tožena stranka pojasnjuje, da je bila tožniku z odločbo z dne 13. 2. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč, da je bil za izvajanje te pomoči najprej določen odvetnik A.A. iz Kranja, nato odvetnik B.B. iz Ljubljane, kasneje odvetnik C.C. iz Domžal, nato odvetnik Č.Č. iz Ljubljane in nazadnje odvetnik D.D. iz Ljubljane. Z odločbo št. Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013, ki je postala že pravnomočna, je bilo ugotovljeno, da tožniku preneha pravica do te brezplačne pravne pomoči in se šteje, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. V obrazložitvi te odločbe je tudi navedeno, da se uporabijo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. V primeru neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči je skladno s 43. členom ZBPP upravičenec dolžan vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje tožena stranka pojasnjuje, da skupni znesek sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči znaša 5.652,82 EUR, da lahko skladno s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP upravičenec in pristojni organ za BPP na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka stranke in njegov socialni položaj. Če v skladu s petim odstavkom 43. člena ZBPP pisni dogovor ni sklenjen in upravičenec prostovoljno ne vrne in ne plača dolgovanega zneska, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja in prosi za brezplačno pravno pomoč za popravo te njegove tožbe. Meni, da je zahteva za plačilo odvetnikov preuranjena, saj je višje sodišče sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter dalo zadevo v ponovno odločanje. Za menjavo odvetnikov ni sam kriv. Smiselno predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je sicer res, da je bilo s posebno odločbo z dne 20. 6. 2013 odločeno, da se razreši odvetnik D.D. iz Ljubljane, da tožniku preneha pravica do izredne brezplačne pravne pomoči in da se šteje, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. V navedeni odločbi je tudi navedeno, da se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Izpodbijani sklep je torej posledica navedene odločbe z dne 20. 6. 2013. V njem je tožena stranka ugotovila, koliko znaša skupen znesek iz naslova brezplačne pravne pomoči in navedla, da lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP upravičenec in pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka stranke in njegov socialni položaj. S tem v zvezi pa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu zgolj citirala določilo četrtega in petega odstavka 43. člena ZBPP, ni pa iz sklepa in iz spisa razvidno, ali je bila tožniku dana možnost, da predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da tovrstnih sklepov o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v konkretnem primeru ta možnost tožniku ni bila dana, s tem ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, kar zahteva prvi odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Sodišče je iz tega razloga tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče sklep odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, se do ostalih tožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.