Jedro

Nična je določba pogodbe o prodaji na obroke, da bo prodajalec kupcu izročil stvar šele, ko mu bo kupnina v celoti plačana.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da mora toženka plačati tožeči stranki 4.450,00 SIT z zakonitim zamudnim obrestim od 4.8.1993. Zoper to sodbo se iz vseh razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga spremembo. Zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj v konkretnem primeru ne gre za prodajo na obroke. Bistvo prodaje na obroke je namreč v tem, da prodajalec izroči premično stvar še preden mu je kupnina v celoti plačana. V konkretnem primeru pa sta se stranki dogovorili, da toženka v celoti plača naročeno knjigo, založba (tožeča stranka) pa ji bo knjigo izročila, ko bo knjiga v celoti plačana. Pogodba torej ni v nasprotju z zakonom. Zato je napačno stališče prvostopnega sodišča, da je nična določba 9. točke prodajnih in plačilnih pogojev. Sicer pa pogodba dovolj varuje kupca, saj ve, da bo knjigo prejel, ko jo bo v celoti plačal. Tak način poslovanja je običajen tudi pri drugih založbah in je potreben predvsem zato, ker založba glede na naročila strank naroči tudi tiskanje knjige.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je pritožbeno stališče, da v konkretnem primeru ne gre za prodajo na obroke. Kot pove že samo ime, je namreč bistveno, da se je toženka kupnino zavezala plačati v obrokih (primerjaj 544. člen ZOR).

Prav to (obročno plačevanje kupnine) je tudi razlog za posebno ureditev prodaje. Zakonodajec želi tu kupca varovati pred morebitno nepremišljenostjo, ki je posledica dejstva, da mu kupnine ni treba plačati naenkrat (zaradi česar se lažje odloči za nakup). Glede na to je povsem irelevantno, ali je šlo za prednaročniško (in zato morda celo nekoliko nižjo) ceno, ter ali je tak način poslovanja ugoden za tožečo stranko (ker kupci kreditirajo tiskanje in ker so prednaročila orientacija za odločitev, za koliko izvodov naj naroči tiskanje).

Določba 9. točke pogodbe (oz. naročilnice), da je tožeča stranka dolžna izročiti knjigo šele, ko je ta v celoti plačana, je torej nična, saj je za kupca manj ugodna od določbe 1. odstavka 542. člena ZOR, po kateri se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil stvar še preden mu bo kupnina popolnoma plačana (551. člen ZOR). Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobene take kršitve v postopku, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje (368. člen ZPP).