Jedro

Določba šestega odstavka 95. člena ZKP niti ne dopušča, da bi sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, in jih zato mora obdolženi povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, zato je glede na obrazloženo napadeni sklep pravilen in zakonit.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolžencu naložilo plačilo 637,90 EUR, ki predstavlja stroške za privedbo obdolženca v pripor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ), ki ga mora v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru, št.: 0110 0845 0163 278. 2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da obdolženega v celoti oprosti plačila stroškov privedbe oziroma napadeni sklep razveljavi in zadevo po potrebi pošlje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je obdolženemu utemeljeno na podlagi vloženega stroškovnika naložilo plačilo 637,90 EUR, ki predstavlja stroške za opravljeno privedbo obdolženca dne 15. 7. 2019 s strani PU Maribor, katerega je sodišče prve stopnje sprejelo 18. 7. 2019 in iz katerega izhaja, da so s privedbo obdolženca nastali skupni stroški v višini 637,90 EUR. K vloženemu stroškovniku je PU Maribor priložila tudi specifikacijo stroškov, iz katere izhajajo posamezne postavke, zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da vloženemu stroškovniku ne bi v celoti ugodilo. Zagovornik, ki v pritožbi takšni odločitvi sodišča prve stopnje nasprotuje in skuša prepričati, da stroški niso nastali za privedbo obdolženega v ZPKZ, ne more biti uspešen, saj iz vloženega stroškovnika jasno izhaja, da so stroški v skupni višini 637,90 EUR nastali v zvezi s prijetjem in privedbo obdolženega, vsekakor pa gre za krivdno povzročene stroške obdolženca. Zato so vsi pomisleki zagovornika obdolženca v tej smeri neutemeljeni in uveljavljani bistvena kršitev določb kazenskega postopka in napačno ugotovljeno dejansko stanje, nista podani. Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo višini priglašenih stroškov, ki je bila tudi specificirana, kot to izhaja iz list. št. 394 spisa, v sklepu ni bilo potrebno navajati postavk iz specifikacije, kot to zmotno meni zagovornik. Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ki sodišču prve stopnje očita, da ni imelo podlage za naložitev krivdno povzročenih stroškov obdolžencu, ker iz napadenega sklepa ne izhaja, na katere pozive in vabila sodišča se obdolženi ni odzival in ga je zato bilo potrebno privesti iz Republike Avstrije. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je obdolženi bil sodišču nedosegljiv in da je bilo za njim dne 19. 2. 2018 razpisano iskanje ter izdana odredba za razpis tiralice in mednarodne tiralice ter izdan Evropski nalog za prijetje, na podlagi česar je bil obdolženi A. A. s strani avstrijskih varnostnih organov predan organom R Slovenije in priveden v ZPKZ dne 26. 6. 2019, kot to izhaja iz podatkov kazenskega spisa. Ker je obdolženi v obravnavani zadevi obtožnico sprejel 29. 8. 2018, kar pritožba niti ne zanika, je dobro vedel, da se nahaja v kazenskem postopku, razen tega pa je tekom postopka in sicer dne 18. 8. 2017 bil posebej poučen, da mora sodišču javljati naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, česar pa obdolženi ni storil in je bil prijet na zgoraj navedeni način. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri povsem neutemeljeni. Tudi zagotovila zagovornika v pritožbi, da bi se obdolženi sam udeležil kazenskega postopka in je zato bila privedba obdolženega v ZPKZ nepotrebna, ne morejo biti uspešna, kakor tudi ne navedbe, da se je obdolženi nahajal na prestajanju kazni zapora v Republiki Avstriji, saj kot navedeno, mu je bil dan ustrezni pouk o javljanju tako stalnega kot začasnega prebivališča, pa pristojnega sodišča v R Sloveniji o tem, kje se nahaja, ni obvestil. 5. Sicer pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno po prvem odstavku 94. člena ZKP, ko je obdolžencu naložilo plačilo navedenih stroškov, saj je pravilno ugotovilo, da so ti nastali po obdolženčevi krivdi. Po 3. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za privedbo ali za spremljanje tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, kar je primer v obravnavani zadevi. V pritožbi zagovornika obdolženca uveljavljani pritožbeni razlogi pa po oceni pritožbenega sodišča niso podani in ne morejo omajati pravilnosti in zakonitosti napadenega sklepa. Določba šestega odstavka 95. člena ZKP niti ne dopušča, da bi sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, in jih zato mora obdolženi povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, zato je glede na obrazloženo napadeni sklep pravilen in zakonit. 6. Sicer pritožbeno sodišče ni prezrlo fazo kazenskega postopka, v kateri je bil izdan napadeni sklep in s tem v zvezi določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, vendar v tem okviru ni zasledilo kršitev, ki jih sicer mora preizkusiti, saj je napadeni sklep izdala predsednica senata kot sodnica posameznica, ki bo odločala tudi o glavni stvari, zato ne more biti govora o tem, da napadeni sklep ni izdalo pristojno sodišče, kar sicer pritožba zagovornika niti ne graja.

7. Pritožbeno sodišče je obdolženca oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o krivdnih stroških, pri tem pa je upoštevalo materialne razmere obdolženca.