U-I-389/96

28. 10. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Emirjana Dežmana in Bojana Ptička iz Lesc na seji dne 28. oktobra 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3.d člena Odloka o dopolnitvi Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 31/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnika izpodbijata 3.d člen Odloka o dopolnitvi Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice (v nadaljevanju: Odlok), s katerim se določa namembnost poslovnih prostorov v obstoječih objektih na Prešernovi št. 1, 4 in 9 v Radovljici. Z lokacijskim dovoljenjem za navedene objekte št. 351-127/87-7 z dne 17. 4. 1990 namreč ni bila podrobno določena namembnost poslovnih prostorov v navedenih objektih, zato je to vprašanje po njunem mnenju predmet urejanja z izpodbijanim odlokom. Izpodbijanemu odloku pobudnika očitata, da je nepopoln, saj ne določa namembnosti za vse poslovne prostore v objektu na Prešernovi 4. V objektu na Prešernovi 4 je namreč štirinajst poslovnih prostorov, Odlok pa določa namembnost le za devet prostorov. Po navedbah pobudnikov iz Odloka in iz grafičnih prilog ni razvidno, za katere poslovne prostore velja posamezna namembnost in tudi ne to, kakšna naj bo namembnost ostalih petih poslovnih prostorov. Po njunem mnenju takšna ureditev ni skladna z Ustavo in zakonom, zato Ustavnemu sodišču predlagata razveljavitev izpodbijane določbe.

2.Pobudnika utemeljujeta pravni interes za vložitev pobude s tem, da sta lastnik (Bojan Ptiček) oziroma najemnik (Emirjan Dežman) poslovnega prostora z oznako L7 v objektu na Prešernovi 4, in da zaradi pomanjkljive ureditve ne moreta dobiti ustreznih dovoljenj v zvezi z navedenim prostorom (lokacijsko dovoljenje glede namembnosti oziroma uporabno dovoljenje).

3.Občina Radovljica kot nasprotni udeleženec v tem postopku v odgovoru na pobudo navaja, da so bili kupci prostorov v objektu Prešernova 4 že v času nakupa seznanjeni z vsebino programov oziroma dejavnosti v tem objektu. V izpodbijanem členu Odloka je podana okvirna opredelitev dejavnosti v objektu in pri tem sta med drugim določena tudi dva gostinska lokala (slaščičarna in kava bar), katerih dejavnost je bila dovoljena že ob sami gradnji objekta. Odlok je bil sprejet po predpisanem postopku in objavljen v uradnem glasilu. Pobudnika zaradi tako opredeljenih različnih dejavnosti ne moreta trditi, da je Odlok protizakonit zato, ker v njem ni določen dodatno še en gostinski lokal.

Pobudnika tudi ne navajata, v čem naj bi bil Odlok nezakonit oziroma protiustaven, zato Občina predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne.

B.

4.V prvotni pobudi z dne 15. 12. 1996 niso bili navedeni zakoni oziroma njihove posamezne določbe, s katerimi naj bi bil izpodbijani akt v neskladju, zato je Ustavno sodišče pobudnika Emirjana Dežmana pozvalo, naj pobudo dopolni. V dopolnitvi pobude z dne 2. 9. 1999 pobudnik ponovno navaja pomanjkljivosti, ki naj bi jih vseboval Odlok, in pri tem opozarja tudi na nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v prejšnjih upravnih postopkih za določitev namembnosti oziroma uporabnosti poslovnega prostora L7. Vendar pri tem pobudnik ponovno ne navaja predpisov, s katerimi naj bi bil izpodbijani akt v neskladju, temveč na splošno zatrjuje nezakonitost vodenja upravnih postopkov. Iz pobude in priloženih dokumentov izhaja, da se pobudnika pritožujeta bolj zaradi tega, ker nista zadovoljna z vodenjem upravnih postopkov (pri tem naj bi šlo za spremembo lokacijskega dovoljenja glede namembnosti poslovnega prostora L7 oziroma za uporabno dovoljenje), oziroma da izpodbijani akt napadata zato, ker v upravnih postopkih ne moreta uresničiti svojih interesov.

5.V drugem odstavku izpodbijanega 3.d člena Odloka je na splošno opredeljena namembnost poslovnih prostorov v objektih Prešernova 1, 4 in 9. Na njegovi podlagi so v njih dopustne oskrbne, storitvene in gostinske dejavnosti, ki niso moteče za stanovanjsko ulico in nimajo škodljivih vplivov na bivalne pogoje ter dodatno ne obremenjujejo okolja. V tretjem odstavku navedenega člena pa je glede objekta Prešernova 4 določeno, da je v njem dopustnih sedem lokalov za trgovske in storitvene dejavnosti ter dva lokala za gostinsko dejavnost (slaščičarna, kava bar). Navedena določba res ni popolna v tem smislu, da bi izrecno določila namembnost za vsak poslovni prostor, vendar to ni naloga zazidalnega načrta in zato ni mogoče trditi, da je Odlok zaradi tega nezakonit. Po 53. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/95 in 29/96 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 - ZUN) mora investitor v zahtevi za lokacijsko dovoljenje navesti med drugim tudi podatke o namenu nameravanega objekta. Lokacijsko dovoljenje se izda v skladu s pogoji, ki jih določa prostorski izvedbeni načrt (zazidalni načrt) in mora med drugim vsebovati tudi podatke o namembnosti objekta.

6.Določbe izpodbijanega 3.d člena Odloka same po sebi pobudnikoma ne preprečujejo, da svoje interese v zvezi z namembnostjo poslovnega prostora L7 uveljavljata v lokacijskem postopku. Glede na navedeno izpodbijani akt ni v neskladju z Zakonom in Ustavo, zato je Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno zavrnilo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen