Umik fotografij oziroma imena, pristojnost IP

Datum

16.09.2026

Številka

07121-1/2026/917

Kategorije

Mediji, Pravica do izbrisa - pozabe, Sodni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede vprašanja vaše objave fotografije in imena ter priimka na spletnem portalu in zavrnjene zahteve za njen umik oziroma vsaj odstranitve vašega imena pod njo. Zanima vas, ali morate za dosego umika vaših objavljenih podatkov/fotografije vložiti tožbo, če z objavo ne soglašate.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2) in 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pravno podlago za obdelavo fotografij bi v vašem primeru lahko predstavljal tretji odstavek 93. člena ZVOP-2, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena. Ta dopušča, da se omejen nabor osebnih podatkov obdeluje z namenom obveščanja javnosti, če obdelavo izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja in zgolj glede osebnih podatkov, pridobljenih na dogodkih, ki jih v okviru svojih nalog, pristojnosti ali dejavnosti obdeluje ta oseba. Dopustnost sklicevanja na pravno podlago iz tretjega odstavka 93. člena ZVOP-2 je treba presojati skozi prizmo namena tovrstne obdelave podatkov, tj. obveščanje javnosti. 

Udeleženci dogodka, na katere se podatki nanašajo, imajo določene pravice po Splošni uredbi. V predmetni zadevi je izpostavljena pravica do izbrisa, ki je urejena v 17. členu Splošne uredbe. Pravica do izbrisa pa ni absolutna, saj tretji odstavek 17. člena Splošne uredbe uvaja izjeme in določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna npr. za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Kot določa 73. člena ZVOP-2, se osebni podatki lahko za tovrstne namene obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če so bili pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik ne more pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost. V takih primerih IP skladno z 19. in 73. členom ZVOP-2 ni pristojen za nadzor zakonitosti obdelave, temveč to sodi v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

Uvodoma IP poudarja, da izven inšpekcijskega postopka oziroma drugega upravnega postopka IP ni pristojen presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. V okviru neobvezujočega mnenja lahko zato glede vašega vprašanja poda zgolj splošne usmeritve.

Za vsako obdelavo podatkov mora imeti obdelovalec ustrezno pravno podlago, kot jo zahtevata prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe in 6. člen ZVOP-2. Pri fotografiranju javnih prireditev, na kar se nanaša vaše vprašanje, lahko za obdelavo vaših osebnih podatkov (fotografij) prideta v poštev zlasti dve pravni podlagi: privolitev iz točke a) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe ter zakoniti interesi upravljavca, ki prevladajo nad pravicami posameznika, iz točke f) istega člena. Zakoniti interes bo prišel v poštev zlasti, kadar ni mogoče zbrati privolitev udeležencev dogodka, praviloma zaradi velikega števila le-teh.

Pravno podlago za obdelavo fotografij (fotografiranje in objava) bi v vašem primeru lahko predstavljal tudi tretji odstavek 93. člena ZVOP-2, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena. Ta dopušča, da se omejen nabor osebnih podatkov obdeluje z namenom obveščanja javnosti, če obdelavo izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja in zgolj glede osebnih podatkov, pridobljenih na dogodkih, ki jih v okviru svojih nalog, pristojnosti ali dejavnosti obdeluje ta oseba. Dopustnost sklicevanja na pravno podlago iz tretjega odstavka 93. člena ZVOP-2 je treba presojati skozi prizmo namena tovrstne obdelave podatkov, tj. obveščanje javnosti. Posamezniku mora biti ob tem omogočeno, da prepove tovrstno obdelavo podatkov. IP opozarja, da gre za izjemo, ki jo je treba tolmačiti ozko in v skladu z načelom sorazmernosti.

IP dodaja, da je ena temeljnih dolžnosti upravljavca, ki izhaja iz 13. in 14. člena Splošne uredbe, da obvesti posameznike, katerih osebne podatke obdeluje, o nekaterih temeljnih okoliščinah obdelave njihovih osebnih podatkov, predvsem kdo jih obdeluje, s kakšnim namenom in na kakšni pravni podlagi. Če gre za obdelavo podatkov na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZVOP-2, morajo biti posamezniki obveščeni tudi o tem, da lahko takšno obdelavo podatkov prepovejo. Pravica do obveščenosti je predpogoj za uveljavljanje vseh ostalih pravic posameznika, tj. pravice dostopa do lastnih osebnih podatkov, popravka, izbrisa, omejitve obdelave in ugovora.

Udeleženci dogodka, na katere se podatki nanašajo, imajo določene pravice po Splošni uredbi. V predmetni zadevi je izpostavljena pravica do izbrisa, ki je urejena v 17. členu Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku določa, da ima posameznik pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa mora to brez nepotrebnega odlašanja storiti, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

·osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

·posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

·posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1) Splošne uredbe, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2) Splošne uredbe;

·osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

·osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

·osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1) Splošne uredbe.

Pravica do izbrisa pa ni absolutna, saj tretji odstavek 17. člena Splošne uredbe uvaja izjeme in določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna npr. za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Pravico do izbrisa lahko uveljavljate tako, da svojo zahtevo najprej naslovite na upravljavca, kar ste že storili in vam je upravljavec zahtevo zavrnil. Pravilnost odločitve upravljavca o pravici do izbrisa je odvisna od zgoraj opisanih pogojev ter izjem, pri čemer mora upravljavec preučiti okoliščine konkretnega primera, pravno podlago za obdelavo ter lasten namen objave fotografij. Na presojo lahko namreč ključno vpliva, ali so bile fotografije objavljene z namenom obveščanja javnosti s strani medijev (književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij).

Kot določa 73. člena ZVOP-2, se osebni podatki lahko za tovrstne namene obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če so bili pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik ne more pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost. V takih primerih pa IP, skladno z 19. in 73. členom ZVOP-2 ni pristojen za nadzor zakonitosti obdelave, temveč to spada v pristojnost sodišč.

Iz vašega zaprosila izhaja, da je upravljavec uvrščen v razvid medijev (skladno z 20. členom Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25 - Zmed-1), kar skupaj z okoliščinami, ki izhajajo iz zaprosila, nakazuje na to, da so bile fotografije (najverjetneje) objavljene za namene obveščanja javnosti.

Na podobna vprašanja v preteklosti že odgovarjal v več mnenjih, ki so dostopna na https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/. Pri iskanju si lahko pomagate s kategorijo »Fotografije kot OP«.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

mag. Nuša Kavšek Kostevc, svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka