Jedro

Zaslišanje toženca je bilo predvideno na naroku, ki se ga toženec ni udeležil, niti ni izkazal razlogov, ki omogočajo preložitev naroka in s tem preložitev izvedbe predvidenega pravdnega dejanja. Toženec bi moral pravočasno poskrbeti za ustrezno opravičilo, ki bi dokazovalo, da je z naroka upravičeno odsoten. Ker takšnega opravičila ni predložil, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je podan razlog iz 2. odst. 258. čl. ZPP (druga stranka se ne odzove sodnemu vabilu) in je zaslišalo samo tožnico.

Toženec tožnici ni obračunaval plače v dogovorjeni višini, kakršna izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, niti sorazmernega dela regresa za letni dopust niti stroškov v zvezi z delom niti dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo. Zato tožnica od toženca utemeljeno zahteva plačilo vtoževanih zneskov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožnici izplača neto razliko v plači v znesku 607,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 202,63 EUR od 19. 5. 2009, od zneska 202,63 EUR od 19. 7. 2009 in od zneska 202,63 EUR od 19. 8. 2009 (točka I/1 izreka), obračuna sorazmerni del plače za avgust 2009 v bruto znesku 341,82 EUR, pristojnim organom plača davke in prispevke, tožnici pa izplača neto znesek 246,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2009 (točka I/2 izreka), obračuna sorazmerni del regresa za leto 2009 v znesku 266,67 EUR bruto, pristojnim organom plača davke in prispevke, tožnici pa nakaže neto znesek v višini 224,00 EUR neto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2009 (točka I/3 izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici obračuna in izplača povračila stroškov v zvezi z delom iz naslova prevoza in prehrane za obdobje od aprila 2009 do avgusta 2009 v zneskih, ki so navedeni v izreku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. v mesecu za povračila prejšnjega meseca (točka I/4 izreka), ji izplača dodatek za delo ob nedeljah in praznikih v neto višini 208,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2010 (točka I/5 izreka) in ji izplača dodatek za nočno delo v višini 290,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2010 dalje do plačila (točka I/6 izreka). Tožencu je naložilo, da na račun sodišča povrne stroške postopka v znesku 437,49 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (točka II izreka).

Zoper takšno sodbo se toženec pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je bilo v tem postopku predlagano, da se ob ostalih dokazih izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank. Po razpisu naroka za glavno obravnavo z dne 11. 12. 2013 je toženčeva pooblaščenka sodišče prve stopnje zaprosila za preložitev naroka za glavno obravnavo, ker se ga toženec zaradi nujnega in nepredvidenega operativnega posega v Bolgariji, ne bo mogel udeležiti. Kljub temu se je sodnica, ki je vodila postopek, odločila, da prošnje ne bo upoštevala in da bo kljub odsotnosti toženca izvedla predložene dokaze in zaslišala tožnico ter na tej podlagi sprejela odločitev. S tem je bila tožencu kršena pravica do izjave. Zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem toženca se sodišče prve stopnje ni seznanilo z vsemi relevantnimi okoliščinami, kar je povzročilo, da je izpodbijano sodbo izdalo na podlagi nepravilnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Toženec se naroka za glavno obravnavo ni mogel udeležiti, saj je bil v času od 2. 12. 2013 do 30. 12. 2013 hospitaliziran v Bolgariji. Zaradi nepredvidenih zapletov pri operativnem posegu in post operativne rehabilitacije, se je toženčevo zdravljenje v tujini podaljšalo, tako da se je v Slovenijo vrnil šele 17. 3. 2014. S tem, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, je pridobilo le enostranski pogled na predmetno zadevo, zato tudi presoja materialnih dokazov in končna odločitev temeljita izključno na zaslišanju ene stranke oziroma tožnice. S tem, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem toženca je sodišče prekršilo njegovo pravico do izjave, kakor je določena v 5. členu ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Za zaslišanje zgolj ene stranke tudi niso bili izpolnjeni pogoji iz 258. člena ZPP. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere se sklicuje toženec. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za ta spor odločilnih dejstev. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo sledeče dejansko stanje: Tožnica je bila pri tožencu zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 3. 2009 od 1. 4. 2009 do 14. 8. 2009. Pogodba je bila sklenjena za krajši delovni čas od polnega in sicer za 20 ur tedensko, za čiščenje poslovnih prostorov v A. d.o.o., obrat B. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je bil toženec tožnici za 20 ur tedensko dolžan plačevati 598,19 EUR bruto mesečne plače. Tožnica je pri tožencu ves čas dejansko delala najmanj 40 ur na teden, saj ji je toženec naložil tudi delo čiščenja na letališču C.. Toženec tožnici ni obračunaval in izplačeval plače v znesku iz pogodbe o zaposlitvi, temveč ji je vse te mesece obračunaval in izplačeval približno polovični znesek. Toženec tožnici ni izplačal sorazmernega dela plače za mesec avgust 2009, sorazmernega dela regresa za leto 2009, stroškov v zvezi z delom iz naslova prevoza in prehrane ter dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo v predložene listne obeh strank ter zaslišalo tožnico. Toženca ni zaslišalo, ker se naroka ni udeležil. Ker sodišče prve stopnje toženca ni zaslišalo, toženec uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča načelo kontradiktornosti v obravnavanem primeru ni bilo kršeno. Sodišče prve stopnje namreč toženca ni zaslišalo iz upravičenega razloga.

Zakoniti razlog, da je sodišče zaslišalo samo eno pravdno stranko (tožnico), ne pa tudi druge (toženca), je podan (2. odstavek 258. čl. ZPP). Zaslišanje toženca je bilo predvideno na naroku dne 11. 12. 2013, ki se ga toženec ni udeležil, niti ni izkazal razlogov, ki omogočajo preložitev naroka in s tem preložitev izvedbe predvidenega pravdnega dejanja. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek z naroka (2. odstavek 115. čl. ZPP). Nenadnost in nepredvidljivost bolezni morata biti s strani zdravnika pisno potrjeni, da sta tudi preverljivi (80.a. čl. in 81. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Toženec bi moral pravočasno poskrbeti za ustrezno opravičilo, ki bi dokazovalo, da je z naroka upravičeno odsoten. Ker toženec takšnega opravičila ni predložil, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je podan razlog iz 2. odst. 258. čl. ZPP (druga stranka se ne odzove sodnemu vabilu) in je tako zaslišalo samo tožnico. Toženec je torej sam onemogočil izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem, zato se na absolutno bistveno kršitev postopka neutemeljeno sklicuje.

Tudi sicer pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje že na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe in je torej dejansko stanje pravilno ugotovilo. Namreč že iz listinskih dokazov, ki jih je predložil toženec (plačilne liste) izhaja, da toženec tožnici ni obračunaval plače v dogovorjeni višini, kakršna izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, niti sorazmernega dela regresa za letni dopust, niti stroškov v zvezi z delom, niti dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izpovedbi tožnice tudi v delu, ko je pojasnila, da ji toženec niti sorazmernega dela plače za avgust 2009 ni izplačal, ter posledično pravilno zavrnilo dokaz z izvedbo zaslišanja toženca.

Pritožba toženca ni argumentirano obrazložena glede višine dosojenih terjatev. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje tudi glede višine vtoževanih terjatev pravilna, saj temelji na preverljivih zneskih, kot izhajajo iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi ter Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 1/2005 s spremembami).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi, ki jih toženec navaja v pritožbi in tudi ne razlogi, na obstoj katerih mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo, kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.