Jedro

Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013) izhaja, da spreminjanje odločb, še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti, zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. Zato je Vrhovno sodišče RS pri navedenem izrednem pravnem sredstvu po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v zadevi očitno kršeno materialno pravo.

Kršitev je očitna, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavanem primeru ne gre za očitno kršitev, saj zgolj dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, ne nakazuje, da je bil materialni predpis uporabljen napačno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za finance zavrnilo predlog tožnice za odpravo oziroma razveljavitev odločbe Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) DT4224-000934/2015-N (07-130-09) z dne 8. 4. 2015 po nadzorstveni pravici.

2. Iz obrazložitve izhaja, da se tožnica v svojem predlogu sklicuje na sodbo I U 1160/2015-8 z dne 10. 3. 2016, s katero je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče RS) ugodilo tožbi zoper odločbo FURS glede odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju Občine Naklo za leto 2015 ter razsodilo, da je sklep o določitvi vrednosti točke nezakonit in da Občina Naklo za sprejem takšnega sklepa in dvig točke za 100 % ni imela podlage v veljavnih predpisih. Iz obrazložitve citirane sodbe izrecno izhaja, da Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Naklo, ki je prenehal veljati 1. 1. 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Ker je med drugim s tem odlokom določena tudi vrednost točke za odmero NUSZ, občina Naklo za sprejem Sklepa o določitvi vrednosti točke za leto 2015 ni imela podlage v veljavnih predpisih in je zato ta sklep nezakonit. To pa pomeni, da odmerna odločba FURS temelji na nezakonitem podzakonskem aktu in s tem na napačni uporabi materialnega prava. S tem, ko je Upravno sodišče RS razsodilo v zadevi I U 1160/2015-8, je o napačni uporabi materialnega prava razsodilo glede vseh odmernih odločb za NUSZ za leto 2015 v Občini Naklo.

3. Glede na navedeno odločitev Upravnega sodišča RS je po mnenju tožnice podan razlog po drugem odstavku 88. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) - kršitev materialnega zakona, zaradi česar lahko davčni organ po uradni dolžnosti razveljavi oziroma odpravi odmerne odločbe. Tožnica je predlagala, da naslovni organ na podlagi pooblastil, ki jih ima po 88. členu ZDavP-2, sam, po nadzorstveni pravici in po uradni dolžnosti odpravi vse odmerne odločbe glede NUSZ za leto 2015 v Občini Naklo, vključujoč njeno, ter znova odmeri NUSZ za leto 2015 glede na pravilno uporabo Odloka (vrednosti točke) po vsebini, veljavni na dan 31. 12. 2013. V primeru, da naslovni upravni organ ne bi sledil navedenemu predlogu, pa predlaga obnovo postopka po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2. 4. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju Ministrstvo) je ocenilo, da tožničin predlog ni utemeljen. Sklicuje se na prvi odstavek 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem pristojni organ odpravi oziroma razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke. Odločbo lahko odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje, v obravnavanem primeru je to Ministrstvo za finance. Napadena odločba temelji na določbah Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ84), Odloka o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča v Občini Naklo (v nadaljevanju občinski odlok) ter Sklepa o določitvi vrednosti točke za leto 2015 (v nadaljevanju sklep). Na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo po nadzorstveni pravici razveljavi, če je bi z njo očitno prekršen materialni predpis. Na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 pa davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni, če je z njo prekršen materialni zakon (določen je torej milejši pogoj). Vendar pa iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013) izhaja, da spreminjanje odločb, še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti, zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. Zato je Vrhovno sodišče RS pri navedenem izrednem pravnem sredstvu po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v zadevi očitno kršeno materialno pravo.

5. Ministrstvo na podlagi navedenega zaključuje, da je kršitev očitna, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavanem primeru ne gre za očitno kršitev, saj zgolj dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, ne nakazuje, da je bil materialni predpis uporabljen napačno. Do takega zaključka privede šele vpogled v obrazložitev sodbe Upravnega sodišča RS I U 1160/2015-8 z dne 10. 3. 2016, ki je izdana v drugi upravni zadevi s sicer bistveno podobnih pravnim in dejanskim stanjem. Ministrstvo nadalje navaja, da se tožnica moti, ko navaja, da je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1160/2015 razsodilo o napačni uporabi materialnega prava glede vseh odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 v Občini Naklo. Taka odločitev zavezuje organ in stranke le v konkretni zadevi. Okoliščina, ko je upravni organ v skladu s 6. členom ZUP uporabil v času odločanja veljaven predpis samoupravne lokalne skupnosti, na katerega je kasneje v drugi upravni zadevi s sicer bistveno podobnim pravnim in dejanskim stanjem napotilo sodišče z uporabo instituta ''exceptio ellegalis'', tako nikakor ne more predstavljati očitne kršitve materialnega prava.

6. Tožnica se z navedeno odločbo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in po uradni dolžnosti ugotovi ničnost sklepa Občinskega sveta Občine Naklo, sprejetega na 2. redni seji 12. 11. 2014, ter odločbo z dne 8. 4. 2015 o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2015 odpravi. Hkrati predlaga, da ji sodišče prisodi povrnitev že plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015. Meni tudi, da ji pripada pravica do povrnitve stroškov (za kopiranje, poštnino, porabo telefona, prevozi, itd.) v skupnem znesku 60,00 EUR in stroškov za vložitev tožbe (upravne takse), vse z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

7. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožničine tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa sodišče dodaja:

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo tožnici z odločbo z dne 8. 4. 2015 odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2015. Prav tako ni sporno, da je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1160/2015 z dne 10. 3. 2016 v zadevi drugega tožnika, ki se je prav tako nanašala na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2015, ugotovilo, da je uporabljeni sklep o določitvi vrednosti točke nezakonit. Sporno pa je, ali je iz navedenih razlogov podan razlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe z dne 8. 4. 2015 po nadzorstveni pravici. Po stališču tožnice je podan razlog za uporabo omenjenega izrednega pravnega sredstva iz razloga, ker je bilo kršeno materialno pravo. Po stališču Ministrstva pa ne gre za takšno (očitno) kršitev materialnega prava, ki bi bila razlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Po presoji sodišča je stališče Ministrstva pravilno.

11. V obravnavani zadevi gre za vprašanje ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta izrednega pravnega sredstva odprave oziroma razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici iz 274. člena ZUP oziroma 88. člena ZDavP-2. Na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP lahko izdano odločbo pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 pa davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni, če je z njo prekršen materialni zakon. Pri presoji vprašanja, kakšna kršitev materialnega prava je razlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, se po presoji sodišča Ministrstvo pravilno sklicuje tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede uporabe navedenega pravnega sredstva (glej sodbi X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013 in X Ips 189/2014 z dne 8. 6. 2016). Po stališču Vrhovnega sodišča RS mora iti za restriktivno uporabo izrednih pravnih sredstev, kršitev materialnega prava pa mora biti za uporabo navedenega pravnega sredstva očitna. Ker v predmetni zadevi za tako kršitev ne gre, saj ne gre za kršitev materialnega prava, ki bi bila očitna že na prvi pogled, pač pa je potreben vpogled v sodbo Upravnega sodišča RS I U 1160/2015, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Iz navedenih razlogov sodišče tožničine ugovore, ki meni, da izpodbijana odločitev ni pravilna, zavrača. 12. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče zavrne tožbo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.