Jedro

Z izpodbijano odločbo tožnici ni bilo naloženo nič drugega kot to, da se ji prepoveduje opravljanje dejavnosti, to je reja drugih živali. Tožnica je namreč kot fizična oseba - posameznica opravljala dejavnost, ki je ni imela ustrezno registrirane. Dejavnost je vršila v svojem imenu in za svoj račun, na kar kaže več okoliščin, ki jim tožnica ne ugovarja, te nepravilnosti pa tožnica ni odpravila na predpisan način, tj. da bi dejavnost registrirala v skladu z zakonom. Po presoji sodišča je zato davčni organ pravilno odločil, da tožnica opravlja delo na črno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnici kot posameznici do odprave dela na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti G 01-490 - Reja drugih živali (I. točka izreka). Iz II. in III. točke izreka izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve ter da tožnica ni zahtevala povrnitve stroškov, stroški postopka, ki so nastali organu, bremenijo organ.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo v postopku nadzora ugotovljeno: - da je tožnica od 1. 1. 2019 dalje lastnica skupno 69 psov pasme maltežan, v obdobju od 1. 1. 2019 do 25. 3. 2021 jih je 48 dobilo nove lastnike oz. jih je tožnica prodala; - da tožnica na spletni strani www.bolha.com oglašuje prodajo pasjih mladičev z rodovnikom, kontaktni številki sta zasebni številki tožnice in njene mame; - da ima tožnica spletno stran svoje pisarne A. (www.....si); - da je bila tožnica v času nadzora prijavljena kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po drugih podlagah in si sama plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje, v ustreznem registru pa nima priglašene nobene dejavnosti. Tožnica je pojasnila, da ima v lasti podjetje B., d. o. o. (v nadaljevanju B., d. o. o.), ki ima registrirano dejavnost 01.490 - vzreja psov, preko katerega prodaja pasje mladiče, pri čemer iz podatkov uradnih evidenc izhaja, da je bila tožnica v obdobju nadzora lastnica družbe in je opravljala dela in naloge prokurista, v družbi pa ni bila zaposlena. Direktorica družbe C.C., tožničina mama, je pojasnila, da ima družba s tožnico sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev posredovanja, na podlagi katere družba v imenu in za račun tožnice izvaja posredovanje pri prodaji psov pasme maltežan. Davčni organ je v postopku pridobil izjave 10 fizičnih oseb, ki so lastniki psov pasme maltežan in katerih prejšnja lastnica je bila tožnica. Vsem izjavam je bilo skupno to, da so oglas zasledile na www.bolha.com ali www.....si, prvi kontakt glede nakupa psa je bil opravljen s tožnico, za pasjega mladiča so odšteli 1.300,00 EUR, pri čemer je bil znesek plačan v gotovini tožnici, v nekaj primerih je bil predujem plačan na račun družbe B., d. o. o. Davčni organ je zaključil, da so oglasi za pasje mladiče na www.bolha.si zasebni oglasi, ki jih je oddala tožnica kot fizična oseba. Iz vsebine pogodb o prodaji psa je razvidno, da v vlogi prodajalca nastopa tožnica, ki je tudi na vlogah za spremembo lastništva psa vpisana kot njihova lastnica.

3.Po navedenem je torej tožnica samostojno in neodvisno vzrejala pasje mladiče in jih v lastnem imenu in za lasten račun prodajala novim lastnikom, pri čemer je šlo za kontinuirano vzrejo. S tem je tožnica opravljala dejavnost, ki se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvršča v G 01.490 - Reja drugih živali, ki je ni imela ustrezno registrirane, zato je kršila šesto alinejo 3. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1). Ker je navedeno dejavnost oglaševala, je kršila tudi prvi odstavek 6. člena istega zakona.

4.Ministrstvo za finance je pritožbo zavrnilo. Pritrdilo je dejanskim in pravnim zaključkom davčnega organa. Prvim tožnica v delu, ki pomembno za odločitev, ne ugovarja, je pa sicer z dnem 1. 5. 2022 sklenila delovno razmerje z družbo B., d. o. o., za delovno mesto vzreditelj pasemskih psov, vendar s tem ni odpravila ugotovljene nepravilnosti, torej opravljanja neregistrirane dejavnosti.

5.Tožnica v tožbi vztraja pri pritožbenih navedbah, na katere toženka ni odgovorila. V načelu ne oporeka dejanskemu stanju, vendar mora biti le-to v primeru, kolikor gre za nedovoljeno dejavnost, v celoti, vestno in pošteno ugotovljeno. Pooblaščena uradna oseba, ki je vodila postopek, je morala vedeti, da v primeru ugotovljenega dela na črno sledi še postopek odmere ustreznih davščin, v primeru pravnomočnosti izpodbijane odločbe pa bo le-ta postala pravna podlaga za odmero. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se ji do odprave dela na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti, kar je tožnica izvršila. Še pred izdajo izpodbijane odločbe se je zaposlila pri podjetju B., d. o. o., in dejavnost opravlja kot zaposlena, zato bi davčni organ moral ustaviti postopek.

6.Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da dejstvo, da družba B., d. o. o., ni izvajala dejavnosti vzreje in prodaje psov, temveč je zgolj posredovala pri prodaji, ni sporno. Prav tako ni spora, da je tožnica 1. 5. 2022 sklenila delovno razmerje za nedoločen čas z navedeno družbo. S tem pa niso bile odpravljene ugotovljene nepravilnosti. Izpodbijana odločba je bila namreč izdana na podlagi ugotovitve, da je tožnica kot posameznica opravljala dejavnost reje drugih živali, ki je ni imela ustrezno registrirane, te nepravilnosti pa tožnica ni odpravila.

7.Tožnica v odgovoru vztraja, da dejavnosti ni oglaševala, ampak je bila to naloga družbe, B. d. o. o.. Ta ima tudi registrirano dejavnost za vzrejo in prodajo in to dejavnost tudi opravlja. Trdi, da je z zaposlitvijo odpravila nepravilnosti, ki se ji očitajo v izpodbijani odločbi.

8.Tožba ni utemeljena.

9.Z izpodbijano odločbo je bilo tožnici prepovedano opravljanje dejavnosti G 01.490 - Reja drugih živali. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnica samostojno vzrejala pasje mladiče pasme maltežan ter jih prodajala novim lastnikom. Dejavnost je vršila v svojem imenu in za svoj račun, kar izhaja iz vsebine oglasov, objavljenih na spletnih straneh www.bolha.com in www.....si, iz katerih je razvidno, da gre za zasebne oglase. Pasje mladiče je torej prodajala kot fizična oseba. Navedeno potrjujejo izjave posameznih kupcev, ki so pojasnili, da so bili vsi kontakti glede nakupa psov opravljeni s tožnico, preko katere so potekali dogovori do končne realizacije nakupa. Tožnica je tista, ki je sprejemala kupnino za prodane pasje mladiče, prav tako je v svojem imenu, v vlogi prodajalke oz. vzrediteljice psov, sklepala in podpisovala pogodbe o prodaji posameznih psov.

10.Glede na zgoraj navedene ugotovitve, ki v postopku niso sporne in jim tožnica ne ugovarja, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Pravna podlaga zanjo je šesta alineja 3. člena ZPDZC-1, ki določa, da je prepovedano delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, med drugim kadar: - posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kadar to določa ta ali drugi zakoni. Prvi odstavek 19. člena ZPDZC-1 pa določa, da če pri izvajanju svojih pristojnosti organ, pristojen za nadzor 3. člena tega zakona, ugotovi kršitve tega člena, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ali dela na črno.

11.Zgolj s posplošenimi ugovori o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju torej tožnica ne more uspeti. Z izpodbijano odločbo tožnici ni bilo naloženo nič drugega kot to, da se ji prepoveduje opravljanje dejavnosti, to je reja drugih živali. Tožnica je namreč kot fizična oseba - posameznica opravljala dejavnost, ki je ni imela ustrezno registrirane. Dejavnost je vršila v svojem imenu in za svoj račun, na kar kaže več okoliščin (glej 9. točko obrazložitve), ki jim tožnica ne ugovarja, te nepravilnosti pa tožnica ni odpravila na predpisan način, tj. da bi dejavnost registrirala v skladu z zakonom. Po presoji sodišča je zato davčni organ pravilno odločil, da tožnica opravlja delo na črno.

12.Tožničino sklicevanje na sklenitev pogodbe o zaposlitvi pri družbi B., d. o. o., ki je za tožnico opravljala zgolj posredovanje pri prodaji psov, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Kot je bilo tožnici že pravilno pojasnjeno, izpodbijana odločba ne temelji na ugotovitvi, da je bila tožnica na črno zaposlena pri navedeni družbi (v smisli prvega do tretjega odstavka 5. člena ZPDZC-1), temveč da je samostojno opravljala dejavnost, ki je ni imela registrirane, kar zakon (3. člen ZPDZC-1) šteje za delo na črno. Opravljanje le-tega pa je prepovedano, zato tožnica te dejavnosti ne sme (več) opravljati. To pa pomeni, da pogoji za ustavitev postopka niso bili izpolnjeni.

13.Iz prvega odstavka 6. člena ZPDZC-1 nadalje izhaja, da ni dovoljeno naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in v drugih elektronskih medijih ali na drug način, ki je dostopen javnosti, med drugim če: - pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno po določbah tega zakona (prva alineja). V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica svojo dejavnost (dejavnost reje drugih živali - gojenje hišnih živali) oglaševala. Za svojo trditev, da je dejavnost prodaje pasjih mladičev oglaševala družba B., d. o. o., ne predloži nobenih dokazil. Hkrati pa ne zanika, da je iz vsebine oglasov, objavljenih na spletnih straneh www.bolha.com in www.....si, razvidno, da gre za zasebne oglase, ki jih je oddala tožnica kot fizična oseba, kot kontaktni telefonski številki pa sta navedeni njena zasebna številka ter zasebna številka njene mame. Zato je pravilna tudi odločitev davčnega organa, da je tožnica kršila določila prvega odstavka 6. člena ZPDZC-1, ker je izvajala nedovoljeno oglaševanje neregistrirane dejavnosti.

14.Vprašanje morebitnih nadaljnjih postopkov in odmera davčnih obveznosti v njih ni predmet tega postopka, zato sodišče ugovorov v tej smeri ne more upoštevati.

15.Po povedanem sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

16.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, ampak je odločalo o pravilni uporabi šeste alineje 3. člena in prvega odstavka 6. člena ZPDZC-1.