Jedro

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje ni pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Ker tožnik ni navedel, da vlaga revizijo kot izredno pravno sredstvo, je bila pritožba pravilno kot nedovoljena zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tem socialnem sporu je bila tožba s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. Ps 1243/2003 z dne 14.7.2004, potrjenim s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 454/2004 z dne 22.10.2004, pravnomočno zavržena, ker je tožnik vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke, izdano na prvi stopnji, zoper katero je bila po 251. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1) dopustna pritožba, torej zoper nedokončno odločbo.

Odločitev sodišča je temeljila na 3. odst. 32. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 - ZDSS), ki v povezavi s 30. čl. ZDSS določa, da se sme tožba vložiti le zoper dokončno odločbo pristojnega organa. Sklep Višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopnega sklepa je bil tožniku vročen 5.11.2004. Dne 7.12.2004 je tožnik naslovil na Višje delovno in socialno sodišče vlogo, s katero je smiselno izpodbijal sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, v vlogi pa je ponovno zatrjeval, da je upravičen do starostne pokojnine na podlagi dosežene zavarovalne dobe v Sloveniji. Po odstopu vloge sodišču prve stopnje dne 13.12.2004, je to 21.12.2004 sklenilo, da se pritožba tožnika z dne 7.12.2004 kot prepozna zavrže. Tudi zoper ta sklep je tožnik v skladu s pravnim poukom vložil pritožbo, v kateri je ponovno zatrjeval, da je upravičen do pokojnine, ki naj bi mu pripadla na podlagi zaposlitve v R Sloveniji.

Iz procesnih razlogov je sodišče druge stopnje omenjeni sklep prvostopnega sodišča o zavrženju prepozne pritožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje naložilo, da v novem postopku kršitve odpravi in razčisti, ali je tožnik vložil zoper sklep sodišča druge stopnje pritožbo oz. revizijo ter po razčiščenju teh spornih dejstev ponovno odloči. S sklepom z dne 25.3.2005 je prvostopno sodišče, po napotilu pritožbenega, tožnika pozvalo, da v smislu 108. čl. ZPP, ki se v skladu s 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS) uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, vlogo z dne 7.12.2004, ki jo je sprva štelo kot pritožbo, dopolni tako, da bo iz nje razvidno, ali gre za pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr.

št. Psp 454/2004 z dne 22.10.2004, oz. je vlogo šteti kot revizijo zoper navedeni sklep. Opozorilo ga je tudi, da bo vlogo zavrglo kot nepopolno v smislu 4. odst. 108. čl. ZPP, če je ne bo dopolnil v smislu sklepa.

Na ta sklep, ki mu je bil vročen 6.4.2005, je tožnik dne

12.4.2005 sodišču prve stopnje poslal vlogo, v kateri ni odgovoril na zahtevo sodišča in ni navedel, kot kaj je potrebno šteti njegovo vlogo z dne 7.12.2004. Navaja le, da ne soglaša z odločitvami sodišča, niti z odločitvami tožene stranke. Vztraja tudi pri zahtevi, da je upravičen do pokojnine iz slovenskega pokojninskega zavarovanja.

Ker se tožnik ni izjasnil, da je vložil revizijo, je sodišče prve stopnje vlogo z dne 7.12.2004 štelo kot pritožbo in jo s sklepom, z dne 23.5.2005, ki ga tožnik sedaj izpodbija, kot nedovoljeno zavrglo. Po 363. čl. ZPP je dovoljena pritožba le zoper sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta sklep, ki mu je bil vročen 30.5.2005, je sodišču prve stopnje 11.6.2005 ponovno poslal vlogo, naslovljeno kot "pritožba" in v kateri se v ničemer ne opredeljuje do utemeljitve sodišča prve stopnje, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje nedopustna ter jo je bilo potrebno na podlagi 1. odst. 343. čl. ZPP kot nedovoljeno zavreči. Ponavlja zahteve, da se mu prizna starostna pokojnina na podlagi delovne dobe v Nemčiji ter v Sloveniji v trajanju 11 let, 3 mesece in 27 dni. Ob tem se ni opredelil do ugotovitev sodišča prve stopnje, vsebovanih že v sklepu o zavrženju tožbe z dne 14.7.2004, ki je obrazložilo, da je bila tožba vložena zoper prvostopno odločbo ter da je v zvezi z isto odločbo pri toženi stranki vložil pritožbo in nato zahtevo za sodno varstvo, ki jo sodišče prve stopnje obravnava pod opr.

št. Ps 1316/2003. Tudi v zvezi s to pritožbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se vloga pošlje tožniku v popravo, saj ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, tako niti ni bila navedena sodna odločba, zoper katero je pritožbo vložil, kar je po 366. čl. v zvezi s 335. in 336. čl. ZPP pogoj za vsebinsko obravnavo pritožbe. Tožnik je z vlogo z dne 2.7.2005 pritožbo dopolnil, navedel je, da izpodbija sklep o zavrženju pritožbe z dne 23.5.2005 ter navedel, da pač lahko tudi "napravi revizijo".

Pritožba tožnika ni utemeljena.

Iz doslej napisanega izhaja, da tožnik v svoji vlogi z dne

7.12.2004, vloženi v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje, ni posebej navedel, da vlaga revizijo. Vloga ni bila vložena po kvalificiranem pooblaščencu, kot je določal 16. čl. ZDSS. Sodišče prve stopnje je vlogo z dne 7.12.2004, po odpravi procesnih napak, tudi po prepričanju sodišča druge stopnje upravičeno štelo kot pritožbo, ker pa gre za nedovoljeno pravno sredstvo, jo je sodnica ob uporabi 366. v zvezi s 1. odst. 343. čl. ZPP pravilno zavrgla. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje ni pritožbe kot rednega pravnega sredstva, v sporni vlogi z dne

7.12.2004 in na nadaljnje pozive sodišča tožnik ni navedel, da vlaga revizijo, kot izredno pravno sredstvo.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se lahko izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 23.5.2005 in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika, vloženo 11.6.2005, zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrženju nedovoljene pritožbe potrdilo.