Dostop občin do CRP

Datum

27.01.2026

Številka

07120-1/2026/34

Kategorije

Občine, Pridobivanje OP iz zbirk

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa občin do centralnega registra prebivalstva (CRP).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni prepovedal pridobivanja osebnih podatkov iz CRP s strani občin, ampak je izpostavil problematiko delovanja same rešitve, ki jo je treba nujno uskladiti z določbami Splošne uredbe.

Naloga ustrezne zasnove oziroma uskladitve informacijske rešitve ter urejanje dostopa do podatkov je v celoti na upravljavcu. IP v tem postopku nima nobene vloge.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma pojasnjuje, da pri pridobivanju podatkov iz CRP s strani občin problem ni v pravni podlagi (ustrezne določbe ZLS), ampak v načinu, na katerega je bil sistem postavljen, saj le-ta preverjanja te pravne podlage ni predvideval vsakič sproti. IP poudarja, da tako ni prepovedal, da bi občine pridobivale osebne podatke iz CRP, ampak je presojal način oziroma zakonsko skladnost konkretnega načina pridobivanja osebnih podatkov oziroma informacijske rešitve, ki je to omogočala. Občina tako še vedno lahko pridobi podatke iz CRP, če so izpolnjene zahteve relevantne zakonodaje, ki vključuje tudi skladnost z določbami ZVOP-2 glede posredovanja osebnih podatkov. Ob tem je seveda treba zagotavljati tudi spoštovanje temeljnih načel varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, med drugim tudi načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je treba obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti občine.

IP povzema, da je izpostavil zgoraj izpostavljeno problematiko delovanja same informacijske rešitve, ki jo je treba nujno uskladiti z določbami Splošne uredbe in tako zagotoviti zakonitost predmetnih obdelav osebnih podatkov. Naloga ustrezne zasnove oziroma uskladitve rešitve ter urejanje dostopa do podatkov je v celoti na upravljavcu. IP v tem postopku nima nobene vloge, zato vam svetuje, da se s konkretnimi vprašanji glede same rešitve oziroma njene zasnove/nadgradnje obrnete na upravljavca CRP (MNZ RS).

IP sicer splošno pojasnjuje, da je za obdelavo osebnih podatkov s strani občin še vedno bistven področni predpis v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov - Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102724 – ZLV-K, 83/25 – ZOUL; v nadaljevanju: ZLS), ki pooblastila občine glede obdelave osebnih podatkov opredeljuje v 21.a členu v povezavi z 21. členom ZLS. V prvem odstavku slednjega je določeno, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

-upravlja občinsko premoženje;

-omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

-načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

-ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;

-v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne službe;

-pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

-skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;

-ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;

-ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

-pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem območju;

-pospešuje razvoj športa in rekreacije;

-pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;

-gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;

-opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

-organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;

-skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

-organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;

-lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

-organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;

-določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;

-sprejema statut občine in druge splošne akte;

-organizira občinsko upravo;

-ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina v skladu s prvim odstavkom 21.a člena ZLS pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Občina torej lahko pridobiva in nadalje obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje zgoraj navedenih nalog iz svoje pristojnosti. Občina sama kot upravljavec zbirk osebnih podatkov natančno in skrbno presoja, katere podatke in za katere konkretne primere jih obdeluje – torej skrbi za načelo zakonitosti in sorazmernosti. ZLS vsekakor dopušča obdelavo določenih osebnih podatkov za namene, ki so navedeni zgoraj. Vsekakor pa mora občina skrbno umestiti določeno obdelavo med dopustne namene in izbrati načine, kako to izvede.

Nadalje je v 21. a členu ZLS določeno, da občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, podatke o osebnih vozilih, podatke o nepremičninah ter druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo, lahko pa jih na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, pridobi tudi od upravljavca CRP, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.

Navedene določbe predstavljajo izrecno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov s strani posamezne občine, ki jih potrebuje za izvajanje katere od zakonsko dodeljenih nalog. Med naštetimi nalogami se nobena izrecno ne nanaša na pošiljanje rojstnodnevnih čestitk občanom, tudi sicer pa takega pošiljanja po mnenju IP nikakor ne bi bilo moč razumeti kot nalogo, ki bi jo občina opravljala z namenom zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev. Iz navedenega sledi, da je treba za tako obdelavo osebnih podatkov zagotoviti drugo pravno podlago v smislu prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. privolitev).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka