Jedro

Če je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravica razpolaganja z zemljiščem, na katerem naj bi stal objekt, sporna zaradi še ne pravnomočno končanega postopka denacionalizacije zemljišča, je denacionalizacijskemu upravičencu tudi v tem postopku treba priznati položaj stranke in je zato upravičen do vložitve predloga za obnovo postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. ... z dne 18.10.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep, s katerim je prvostopni upravni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, ki se je končal z izdajo gradbenega dovoljenja investitorju B. d.o.o, za izvedbo dokončnih del pri ureditvi poslovnega prostora v prvem nadstropju objekta "F", ki stoji na parc. št. 1211/12 in 1204/1. Po navedbi tožene stranke je tožnik predlog za obnovo postopka oprl na 1., 5. in 9. točko 1. odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je kot novo dejstvo oziroma dokaz navajal sodbo z dne 16.12.1992, s katero je bilo ugotovljeno, da je pogodba z dne 8.4.1991 o oddaji stavbnega zemljiča Gradbenemu podjetju G., nična. Ker je nična osnovna pogodba, naj bi bile nične tudi pogodbe o prodaji posameznih delov novozgrajenega objekta na tem zemljišču. Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ pravilno odločil, ko je predlog za obnovo postopka zavrgel iz razloga, da je bil vložen po neupravičeni osebi. Tožnik torej v tem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne izkazuje nobenega razmerja do stvari, o kateri se o tem postopku odloča, zato mu ni mogoče priznati položaja stranke, s tem pa tudi ni upravičen do vložitve predloga za obnovo postopka. Upravnega dovoljenja za gradnjo na zemljišču, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vračanja, ni mogoče šteti za razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, na katerega se tožnik sklicuje. Tožena stranka še navaja, da sodbe, s katero je ugotovljena ničnost pravnega posla prenosa zemljišča na investitorja objekta "F", ki stoji na zemljišču parc. št. 1212/12 in 1204/1, ni šteti za novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 1. odstavka 249. člena ZUP, ker je ta pravni posel irelevanten v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja investitorju B. d.o.o..

Pogoji iz 41. in 78. člena Zakona o graditvi objektov so bili ob izdaji gradbenega dovoljenja izpolnjeni. Investitor je lastništvo izkazal s kupoprodajno pogodbo, za katero ni ugotovljena ničnost. Iz istega razloga tudi ni podan obnovitveni razlog iz 5. točke 249. člena ZUP.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, ker naj bi ta temeljila na nepopolno ugotovljenih okoliščinah in na napačnih pravnih zaključkih. Navaja, da je sklepanje tožene stranke, da v tem postopku ne izkazuje pravnega interesa, napačen in v nasprotju z določbo 88. člena ZDen, ki prepoveduje razpolaganje z nepremičnino, za katero je bil vložen zahtevek za denacionalizacijo. V konkretnem postopku ni bilo izkazano razpolaganje z nepremičnino, saj B. d.o.o. ne razpolaga z zemljiščem, ker Gradbeno podjetje G., s katerim je sklenil kupno pogodbo, ni imelo ob podpisu pogodbe pravice uporabe na sporni parceli št. 1204/1. Zato ni moglo prenesti na drugega pravice, s katero ni razpolagalo. Pravni interes denacionaliziranca je, da se stanje na zemljišču ne spreminja do zaključka postopka denacionalizacije, kar ščiti tudi 88. člen ZDen. Tožena stranka tudi ni predhodno ugotovila, ali sta gradbeno in lokacijsko dovoljenje za objekt "F" veljavni. Zoper ti je namreč sprožil upravni spor. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V stvari je sporno vprašanje, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba in vprašanje, ali je okoliščina, na katero se opira predlog (s sodbo ugotovljena ničnost pogodbe z dne 8.4.1991) lahko razlog za obnovo postopka.

Po presoji sodišča tožniku v tem postopku ni mogoče odrekati položaja stranke. Gre za obnovo postopka, ki je bil končan z gradbenim dovoljenjem za izvedbo dokončnih del pri ureditvi poslovnega prostora v objektu, ki je delno zgrajen tudi na parc. št. 1204/1. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je navedena parcela predmet denacionalizacijskega postopka, ki še ni pravnomočno končan. Eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi izkazana pravica razpolaganja z zemljiščem oziroma dokaz o pravici razpolaganja z objektom, ki se namerava rekonstruirati (1. alinea 36. člena Zakona o graditvi objektov). Sicer je res, da upravnih dovoljenj za gradnjo na zemljiščih, glede katerih po določbah ZDen obstoja dolžnost vračanja, ni mogoče šteti za razpolaganje v smislu določbe 88. člena ZDen, vendar, ne glede na to, sodišče pripominja, da je namen navedene prehodne določbe ZDen preprečiti razpolaganje s premoženjem, s katerim bi se poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Ker pa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja postane pravica razpolaganja z zemljiščem, ki je predmet denacionalizacije, lahko sporna, je sodišče mnenja, da je treba denacionalizacijskemu upravičencu ali njegovemu pravnemu nasledniku (15. člen ZDen) v tem postopku priznati položaj stranke, saj sicer ne bi mogel učinkovito varovati pravic, ki mu gredo po določbah ZDen. Zato po mnenju sodišča tožnik v tem postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazuje svoj pravni interes in je iz tega razloga tudi upravičen do vložitve predloga za obnovo postopka.

Zmotna je tudi ugotovitev tožene stranke, da sodbe, s katero je bila ugotovljena ničnost pogodbe z dne 8.4.1991 v delu, ki se nanaša na parc. št. 1204/1, ni šteti za novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 1. odstavka 249. člena ZUP. Ničnost pogodbe je hiba, ki vpliva na veljavnost pogodbe že od njene sklenitve naprej. Zato je pogodba v delu, glede katerega je bila ugotovljena za nično, brez pravnega učinka in so zato posledice ničnosti obstojale že v času izdaje gradbenega dovoljenja, le da se zanje ni vedelo. Sicer drži ugotovitev tožene stranke, da kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je investitor (B.) pridobil lastninsko pravico na poslovnem prostoru, ki ga namerava preurediti, ni bila izrečena za nično, vendar je ta okoliščina v tem postopku pravno nepomembna, saj je prav zaradi že prej navedene ničnosti pogodbe o oddaji zemljišča parc. št. 1204/1 sporna tudi veljavnost gradbenega dovoljenja za sam objekt, v katerem se nahaja poslovni prostor, na kar pravilno opozarja že tožnik v tožbi.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba nezakonita in jo je zato odpravilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je, enako kot ZUP, smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).