Jedro

Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh zakonitih pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje ali sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navedla je, da je sodišče opravilo glavno obravnavo in izdalo sodbo kljub predlogu pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka, zaradi jutranjega alergičnega napada pa substituta v takem stanju in v kratkem času ni mogel dobiti. Vse do prejema sodbe je nato čakal, da sodišče razpiše nov narok. Toženi stranki tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj ji tudi listine, na katere se sodba sklicuje, niso bile predložene. Zato se tudi o navedbah obrazložitve sodbe ne more izjasniti, pa tudi sama obrazložitev je taka, da je ni moč preizkusiti. Sodišče je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi, čeprav je bil izdan zoper neobstoječo pravno osebo (E. komanditna služba ni vpisana v sodni register). Tak sklep je nezakonit in neizvršljiv. Sodišče se tudi ne bi smelo zadovoljiti z žigom, pač pa bi moralo preverjati podpisnike tožene stranke. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec pritožnika je vabilo na narok za glavno obravnavo dne 15.1.1999 prejel, kot izhaja iz povratnice v spisu, 9.12.1998. Tako ne drži pritožbeni očitek, da toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Res je sicer pooblaščenec tožene stranke sodišču na dan glavne obravnave 15.1.1999 posredoval opravičilo izostanka, kot razlog pa navedel nenadno bolezen. Sodišče po prvem odstavku 116. člena ZPP lahko preloži ali prekliče narok, če so za to opravičljivi razlogi. Da bi sodišče zatrjevano bolezen lahko obravnavalo kot opravičljiv razlog, bi moral biti tudi dokazno podprt. Če stranka zaradi nenadne bolezni na dan naroka (še) ni razpolagala z dokazilom bolezni, bi dokaz lahko predložila kasneje v morebitnem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (primerjaj 117. člen ZPP). Takega predloga tožena stranka ni podala. Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo. Nepoznavanje v dokaznem postopku vpogledanih dokaznih listin, na katere je prvostopno sodišče oprlo svojo odločitev, je zato posledica ravnanja tožene stranke same - njenega izostanka z naroka za glavno obravnavo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodbe zaradi njene obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka se je v prvostopnem postopku branila zgolj s trditvijo, da z upnikom ni bila v poslovnem razmerju, zato ne ve, iz kakšnega naslova naj bi dolgovala najemnino. Glede na predložene listine tožeče stranke - najemno pogodbo (v prilogi A5) in izjavo tožene stranke (v prilogi A4), ki jo je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče dokazno pravilno ocenilo kot dokaz o obstoju najemnega razmerja med strankama v spornem obdobju, se kot neutemeljen izkaže tudi pritožbeni očitek, da bi prvostopno sodišče moralo preveriti tudi po toženi stranki pooblaščene podpisnike oziroma osebe, pooblaščene za zastopanje tožene stranke, s čimer tožena stranka smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka. Vprašanje pooblaščenega podpisnika tožene stranke na izjavi tožene stranke z dne 27.9.1996, s katero tožena stranka odpoveduje najemno razmerje (priloga A4), se v prvostopnem postopku ni pojavilo kot sporno, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga za dvom v verodostojnost navedene listine in razloga za izvedbo dokaznega postopka v pritožbi nakazani smeri (primerjaj prvi odstavek 300. člena ZPP). Glede na trditveno podlago spora je torej prvostopno sodišče dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo. Pritožbenih trditev, da je tožena stranka sicer podala predlog za ustanovitev podružnice v Novem mestu vključno z osebo, pooblaščeno za zastopanje, pa ta predlog v sodnem registru ni bil sproveden, ker ga je tožena stranka umaknila, pa je nedovoljena pritožbena novota, ki je skladno s prvim odstavkom 496.a člena ZPP pritožbeno sodišče ni smelo presojati. V postopku v gospodarskih sporih se namreč v pritožbi lahko navajajo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. Ob zgoraj obrazloženem pa pritožnik teh ekskulpacijskih razlogov ni verjetno izkazal. Tožeča stranka je sicer v predhodnem izvršilnem postopku toženo stranko označila s firmo "E. komanditna služba", izvršilno sodišče pa sklep o izvršbi tudi izdalo zoper navedenega dolžnika. Pritrditi je toženi stranki, da družba z navedeno firmo ni vpisana v sodni register, vendar pa iz spisovnega gradiva izhaja, da je tožeča stranka že v pritožbi zoper sklep izvršilnega sodišča Ig ... z dne 30.12.1996 popravila firmo dolžnika - tožene stranke "E. - k.d., T. 2, Ljubljana". Postopka, tako izvršilnega kot temu sledečega pravdnega, pa se je udeleževala tožena stranka s firmo E. k.d., T. 2, Ljubljana. Ta je tudi vložila ugovor zoper izvršilni sklep in predlagala preložitev naroka. Tako ni dvoma, da je šlo pri navedbi dolžnika v izvršilnem postopku s firmo "E. komanditna služba, T. 2, Ljubljana" namesto s firmo "E. k.d., T. 2, Ljubljana" zgolj za očitno pisno pomoto, ki pa je bila tekom pravdnega postopka odpravljena. Navedena pisna pomota pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je bila izdana zoper toženo stranko s firmo "E. k.d., T. 2, Ljubljana" ni vplivala. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. III Ips 82/96. Iz vsega razloženega izhaja, da izrecno uveljavljanih bistvenih postopkovnih kršitev iz 354. člena ZPP prvostopno sodišče ni zagrešilo. Ker tudi ni zagrešilo drugih bistvenih postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).